Izražanje jeze na ustrezen način Jeza je eno izmed štirih osnovnih čustev (veselje, žalost, strah in jeza), zato jo doživlja vsak izmed nas. Sproži se v situacijah, kadar se dogaja nekaj za nas pomembnega. V času mladostništva jezo običajno doživljamo močneje ali pogosteje kot v času otroštva. Jezo doživljamo v socialnih situacijah, kadar imamo občutek, […]
Jezim se na ves svet Read More »
Organizacija UNICEF je 3. marca 2022 objavila nasvete za pogovor o konfliktih in vojni z otroci, katere predstavljamo v spodnjem sporočilu. Ko se spopadi ali vojne znajdejo na naslovnicah časopisov, lahko povzročijo občutke, kot so strah, žalost, jeza in tesnoba, ne glede na to, kje živite. Otroci vedno iščejo občutek varnosti in zaščite pri svojih
8 nasvetov za podporo in tolažbo otrok pri pogovoru o konfliktih in vojni Read More »
Stres je normalen odziv naših misli, vedenja in čustev na notranje in zunanje dejavnike (stresorje), kot so npr. opravljanje izpita, izguba službe, prekinitev intimnega odnosa. Doživljamo ga, kadar se v življenju soočamo z izzivi in situacijami, ki bodisi presegajo naše zmožnosti bodisi ovirajo naše dobro počutje. Povzročajo ga tako majhne vsakodnevne neprijetnosti (npr. prometna gneča),
Kako si lahko pomagam pri obvladovanju stresa? Read More »
Kot mladostnikom se nam včasih lahko zdi, da je vsega preveč. Dogaja se nam lahko veliko stvari, morda se soočamo z zahtevnimi šolskimi obveznostmi, lahko se počutimo nerazumljene in osamljene (tudi, če imamo veliko prijateljev), upiramo se pričakovanjem staršev, včasih se prepiramo s sorojenci ali pa se soočamo z različnimi drugimi situacijami. Vse to nas
Samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih Read More »
Duševno zdravje otrok predstavlja pomemben del njihovega telesnega zdravja, je temelj dobrega počutja, kakovostnega življenja in plodnega sodelovanja z drugimi ljudmi v skupnosti. Starši smo tisti, ki v prvi vrsti skrbimo za zdravje in dobrobit naših otrok, zato v nadaljevanju sledi nekaj uporabnih nasvetov in predlogov, s katerimi lahko prispevamo k njihovemu dobremu počutju. Poskrbimo
V obdobju mladostništva lahko občasno občutimo veliko pritiskov, bodisi v zvezi s šolo, zahtevami staršev ali ohranjanjem prijateljev. Hkrati gremo skozi veliko telesnih, spolnih in čustvenih sprememb. Normalno je, da se včasih počutimo, kot da je vsega preveč. Ob tem nam pomaga, če si uredimo vsaj tiste stvari, ki jih lahko nadzorujemo. V naši moči
Kako naj si kot mladostnik/ca uredim svoj (vsak)dan? Read More »
V času odraščanja razvijamo svojo identiteto (kdo smo kot posamezniki). Ob tem razvijamo tudi svoje mnenje, vrednote, pogled na svet… Svoja razmišljanja želimo deliti z drugimi in uveljaviti svoj glas. Med vrstniki, prijatelji ali v družbi drugih ljudi, si želimo biti slišani in upoštevani. Da pa bomo uspešno izrazili svoje mnenje, moramo razviti določene spretnosti.
Kako se kot mladostnik/ca postavim in poskrbim zase? Read More »
V času mladostništva se srečujemo z raznolikimi čustvi. Doživljamo lahko tako prijetna čustva (npr. veselje, presenečenje, ponos, zadovoljstvo) kot neprijetna čustva (npr. žalost, strah, sram, krivda, ljubosumje). Čustva so lahko tudi bolj ali manj intenzivna, trajajo pa lahko od nekaj trenutkov do več dni. V času odraščanja lahko doživljamo mnoga čustva, za katere včasih ne
Kakšna čustva doživljamo mladostniki? Read More »
Samopodoba pomeni lastno mnenje, ki ga imamo sami o sebi. Razvijati se prične v mladostništvu, vzporedno z iskanjem svoje identitete, o čemer si lahko več prebereš tukaj. Dobro samopodobo je potrebno graditi, saj se lahko ujamemo v zanke negativnega razmišljanja o samem sebi (npr. nič mi ne uspe, slabše mi gre kot drugim). Takrat se
Samopodoba v mladostnistvu: Kako se vidim sam_a? Read More »
Kljub temu, da se tega vedno ne zavedamo, smo lahko svojim sodelavcem v veliko pomoč, ko se znajdejo v duševni stiski. Prvi korak pri tem je, da spremembe pri sodelavcu opazimo in prepoznamo znake slabega duševnega počutja. Pomembno je, da ima posameznik možnost, da se o težavah, ne glede na to, ali so te zasebne
Kako lahko pomagate sodelavcu? Read More »
Kadar se v življenju soočamo s problemi, lahko k reševanju pristopimo na različne načine. Vsak posameznik običajno uporablja iste strategije reševanja problemov. Nekatere strategije so manj učinkovite ali celo škodljive (npr. vdanost v usodo, zanikanje problema, zatekanje k škodljivim substancam). Problematičnih situacij se je bolje lotiti aktivno, npr. preko uporabe različnih tehnik reševanja problemov. Katere
Kako pristopiti k reševanju problemov Read More »
Mladostništvo je čas mnogih izzivov in sprememb. Za puberteto, prehod med otroštvom in mladostništvom, so značilni hitra telesna rast in številne telesne spremembe, ki so del spolnega dozorevanja. Poleg bioloških sprememb se mladostniki soočajo tudi s spremembami v družbenih odnosih, s postopnim osamosvajanjem od staršev ter z vzpostavljanjem lastne identitete. To je obdobje, ko ugotavljajo,
Duševno zdravje ob kriznih dogodkih, dostopnost do pomoči in pomen skupnosti so bili rdeča nit dogajanja ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Pod okriljem Programa MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke.
Mozaik oktobrskega dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Read More »
V nadaljevanju so predstavljeni praktični napotki za obvladovanje psihosocialnih tveganj s šestih najpomembnejših področij, kjer nastajajo in sicer gre za preveliko /premajhno delovna zahtevnost (obremenitev), avtonomijo zaposlenih, odnose na delovnem mestu in v organizaciji, podporo vodstvenih delavcev in sodelavcev, vlogo in odgovornost v organizaciji ter spremembe v organizaciji. Pri vsakem področju je naveden želeni rezultat,
Praktični napotki za obvladovanje psihosocialnih tveganj za 6 področij Read More »
Telesna dejavnost je pomemben del zdravega načina življenja, ki bistveno prispeva k telesnemu in duševnemu zdravju. Pri telesni dejavnosti ni cilj, da postanemo vrhunski športniki, temveč da pri gibanju poslušamo svoje telo, razpoložljiv čas in naše telesne zmožnosti. Redna telesna dejavnost zmanjša verjetnost razvoja kroničnih bolezni in prekomerne telesne mase, krepi kosti in mišice. Prispeva
Kako telesna dejavnost pomaga k boljšemu duševnemu zdravju? Read More »
Kot otrok nemara še nisem imela depresij, vendar sem bila pogosto otožna in ves svet se mi je smilil, celo kamni in predmeti in to me še danes spravlja ob živce. Že tedaj sem veliko prejokala in znamenit je moj stavek, ki sem ga izrekla med hlipanjem, ko nisem imela še niti tri leta: »Meni
Sodobna družba je naravnana k temu, da naj bi ves čas počeli nekaj »koristnega«, zato je učinkovitost oz. produktivnost v očeh družbe zelo zaželena lastnost. Ob tem pa je učinkovitost napačno razumljena v smislu nenehne zagnanosti za delo brez premora ali kot težnja k hkratnemu opravljanju več stvari naenkrat (multitasking). Ob tem pa velja ravno
Postavljanje ciljev in prioritet za večjo učinkovitost Read More »
Komunikacija je izrednega pomena za medosebne odnose. Ko se sporazumevamo z drugimi ljudmi, kaže upoštevati nekatera načela, ki dobro komunikacijo ločijo od slabe. Učinkovita komunikacija je tista, pri kateri prejemnik sporočilo razume enako kot pošiljatelj sporočila. Za uspešen prenos sporočila sta pomembni tako besedna kot nebesedna (telesna) komunikacija. Ob tem se lahko zgodi, da prejemnik
Spoznajmo sestavine dobre in slabe komunikacije Read More »
Spolni razvoj je pomemben del razvoja v času mladostništva. Morda se nam kot najstnikom zdi celo najpomembnejši. Spolnost nas prične zanimati in z njo se veliko ukvarjamo, po drugi strani pa nam lahko povzroča tudi skrbi, pomisleke, dileme… V resnici smo se s spolnostjo in njenim raziskovanjem začeli ukvarjati že kot otroci preko igre. Spolni
Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu Read More »
Mladostništvo je burno življenjsko obdobje pomembnih sprememb, ki zahtevajo veliko prilagajanja od mladostnikov, njihovih staršev, bližnjih oseb in njihove okolice, zaradi česar je včasih lahko vsem vpletenim tudi težko. Poskušali smo najti odgovore na vprašanja, kaj vse se dogaja v tem življenjskem obdobju in je zanj povsem običajno, pa tudi kdaj in kaj storiti, ko
Vsak izmed nas v svojem življenju hkrati opravlja več različnih vlog – npr. smo učenec, zaposlen, otrok, starš, prijatelj, partner, državljan… Poleg tega pa se vsak človek tekom življenja srečuje tudi s spremembami ustaljenih navad in prehodi med življenjskimi obdobji. Življenjske prehode lahko opredelimo kot začasna obdobja v življenju, ki s seboj prinašajo spremembe trenutnega
Soočanje z življenjskimi spremembami in prehodi Read More »
V torek, 21. maja 2024 ob 11.uri, se je v Mestnem kinu Ptuj odvijala brezplačna projekcija filmov “V moji koži: Prikrito življenje razreda” za učence OŠ Lenart. Najprej so si ogledali štiri kratke filme, nato pa je sledil pogovor s filmsko pedagoginjo Petro Gajžler. Dogodka se je udeležilo približno 110 učencev. “Spregovorili so o medvrstniškem
O medvrstniškem nasilju malo drugače Read More »
Prideš iz šole, doma pa te čakata naloga in ponavljanje učne snovi za naslednji dan. Včasih si, kot vsi, utrujen/a, raje bi počel/a druge stvari ali pa ne vidiš smisla v učenju. Spraviti se k učenju zato sproži odpor. Šolskim obveznostim se seveda ne moremo izogniti. Na vsak način jih moramo opraviti. Zato bo lažje,
Kako se lotiti učenja? Read More »
Odlašanje oz. prokrastinacija se pojavi takrat, ko je pred nami neka naloga, izziv ali obveznost, ki nam ni prijetna, do nje čutimo odpor ali pa se je ne znamo lotiti. Če nam le-te ni potrebno opraviti takoj, si mislimo »zdaj sem utrujen/a, s tem se bom ukvarjal/a kasneje«. Nalogo zavestno odložimo na kasnejši čas –
Odlašam do zadnjega, potem pa hitim in se jezim Read More »
Starejše osebe (65 let in več) so z vidika telesnega in duševnega zdravja še posebej ranljiva skupina, saj je zanje značilna večja obolevnost kot pri mlajših generacijah. S starostjo načeloma upadata telesna in mentalna zmogljivost, spremeni se doživljanje samega sebe (samopodoba), pojavijo se lahko različne telesne oviranosti, kronične bolezni in/ali duševne težave. To pa še
Kako krepiti duševno zdravje starejših in kako ukrepati, ko se zalomi? Read More »
Situacija, s katero se trenutno soočamo (epidemija koronavirusa), lahko povzroči različne odzive. Za nekatere je to težka preizkušnja, nekateri bomo morda iz te situacije pridobili kaj pozitivnega (npr. večjo družinsko povezanost, altruizem), pri nekaterih pa se bodo lahko pojavile tudi duševne težave ali stiske. Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvari, odvisno
Kako pomagati svojcem ali prijateljem v duševni/psihični stiski v času epidemije Read More »
Približuje se konec leta, ko se navadno oziramo nazaj in delamo načrte za naprej. Letošnje leto je bilo drugačno in za večino polno izzivov. Nekatere stvari, ki so se nam zgodile so bile težje, pomembno pa je, da ne pozabimo tudi na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile in na vse tisto dobro
Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov? Read More »
Strah je eno izmed osnovnih čustev. Kaže se v pospešenem bitju srca, plitvejšem dihanju, potenju, suhih ustih ipd. Čeprav strah pogosto razumemo kot nekaj slabega, je v resnici koristno čustvo, saj nas varuje v ogrožujočih situacijah. Poleg tega nas pripravi tudi na aktivno soočanje z nevarnostjo (npr. nas naredi pozornejše na signale iz okolja). Sprožilci
Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo? Read More »
Sem 21 letna punca Lona, ki prihaja s Koroške. Študiram psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda in že drugo leto živim v Ljubljani. Po naravi sem zelo pozitivna oseba, ki zelo rada spoznava nove ljudi in se od vsakega nekaj nauči. Prihajam iz 4-članske družine, ki je kot vsaka družina, posebna na svoj način. Če bi
Obdobje odraslosti nas postavlja pred številne izzive in soočanja z zahtevami in pričakovanji družbe. Gre za raznoliko in pestro obdobje, v katerem ima vsak posameznik svojo pot. Prehoda v odraslost ni mogoče jasno omejiti s starostjo posameznika, saj se bolj kot z leti povezuje s postopnim prevzemanjem odgovornosti in vzpostavljanjem materialne neodvisnosti. Je obdobje, ko
Samopoškodbeno vedenje se nanaša na telesne poškodbe, katere si zadamo sami sebi (npr. praskanje, ščipanje, puljenje las, ureznine, opekline…), ali na druga proti sebi usmerjena škodljiva dejanja, kot je uživanje snovi z namenom škodovanja sebi (npr. alkohol, droge, strup, prevelika doza zdravil). Samopoškodbeno vedenje ni nujno enako samomorilnosti, saj praviloma ne vključuje želje po smrti,
Samopoškodbeno vedenje Read More »
Moje ime je Brigita Langerholc. Več kot 18 let sem živela življenje športnice, od tega 10 let Vrhunskega športa, bila sem 2x olimpjjka, večkratna udeleženka svetovnih in evropskih prvenstev, polfinalistka, finalistka. Skratka malo preveč je bilo moje življenje vpeljano v neke vrste “Superachiever-ko”. Med treningi atletike, sem uspela še zaključiti študij ekonomije v Ameriki in
Poznamo več oblik nasilja. Nasilje se lahko odvija v šoli, doma, na igrišču, avtobusni postaji, na poti v šolo ipd. Za vse oblike nasilja velja ničelna toleranca, kar pomeni, da moramo nasloviti in resno obravnavati že prva, »majhna« nasilna dejanja, saj obstaja verjetnost, da se ob ne-ukrepanju ponovno pojavijo. Ena izmed pogostih oblik nasilja je
Psihično nasilje med mladostniki – po čem ga prepoznam in kako naj ukrepam? Read More »
Kaj je v moji moči, da mu pomagam? V času mladostništva sta nam prijateljstvo in druženje z vrstniki pomembna. Če smo si z nekom blizu, ga redno videvamo in dobro poznamo, zato lahko prepoznamo spremembe v počutju drugega. Če opazimo, da se prijatelj, sošolka ali vrstnik dlje časa obnaša drugače, kot običajno, postanemo zaskrbljeni. Želimo
Skrbi me za prijatelja_ico v stiski Read More »
Duševno zdrav mladostnik se dobro počuti, ima pozitiven odnos do sebe in svoje okolice ter se učinkovito spoprijema z različnimi izzivi in šolskimi obveznostmi. Za duševno zdravje lahko tudi vsak mladostnik sam veliko stori, zato v nadaljevanju podajamo nekaj predlogov in nasvetov, s katerimi lahko ohranjamo dobro počutje. Pogosto namreč zadostujejo že majhne spremembe, saj
Odnosi s starši ali skrbniki predstavljajo velik del našega odraščanja. Kot mladostniki začnemo vse bolj razmišljati s svojo glavo, preživljati vse manj časa s starši in vse več z vrstniki v primerjavi z otroštvom. Če smo svoje starše včasih videli kot vsemogočne heroje in »super junake«, lahko sedaj uvidimo, da tudi starši občasno delajo napake
Odnosi s starši v mladostništvu Read More »
Vsak človek je edinstven splet različnih lastnosti, vrlin, veščin in znanj, po katerih se odlikuje in razlikuje od drugih ljudi. Tekom življenja smo na podlagi izkušenj osvojili določena znanja ter spretnosti, ki jih lahko uporabljamo z namenom, da si poenostavimo vsakdan. Vsak ima svoja lastna močna področja, ki mu pri soočanju z izzivi in težavami
Odkrivanje in uporaba svojih močnih področij – virov moči Read More »
O nasilju v družini govorimo, kadar družinski član izvaja katerokoli izmed oblik nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno) nad drugim družinskim članom ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino. K nasilju se uvrščajo tudi telesno kaznovanje, zanemarjanje ali zalezovanje drugega člana (ožje ali širše) družine. Zaradi nepoznavanja znakov nasilja, občutkov sramu
Raziskave zadnjega desetletja so povzročile pravo revolucijo v dojemanju različnih vplivov na duševno zdravje, delovanje možganov in centralnega živčnega sistema v povezavi z delovanjem črevesja, ki je celo dobilo nadimek »naši drugi možgani«. Ta prispevek skuša povzeti, kako zdravje oz. ravnovesje črevesne mikrobiote, skupne populacije mikroorganizmov v človeškem črevesju, vpliva na naše duševno počutje in
Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si Read More »
Tekom dneva smo soočeni z mnogimi dražljaji, novostmi, motnjami ali informacijami, ki preusmerjajo našo pozornost v različne smeri. Stvari okoli nas se nenehno spreminjajo, vse to pa v nas lahko sproža negotovost in tesnobo. Čeprav smo ljudje prilagodljiva bitja, za svoje delovanje potrebujemo tudi stabilnost in poznanost. To nam omogoči vzpostavljena (dnevna) rutina. Rutino lahko
Zakaj je rutina pomembna in kako jo vzpostaviti Read More »
Per aspera ad astra (ali preko trnja do zvezd) Bil je sončen poletni dan, s prijateljico Tejo sva, kot po navadi med počitniškimi popoldnevi, sedeli na ograji njihove parcele in postalo mi je jasno, da je z mano nekaj… drugače. Ona je z velikim zanosom čebljala o popularni glasbeni skupini, najstniški nadaljevanki in nekem fantu,
Druženje z vrstniki in prijatelji predstavlja pomemben del našega odraščanja. V času mladostništva si po navadi želimo več časa preživljati s svojimi prijatelji. Z njimi se pogovarjamo o različnih stvareh, ki jih doživljamo. S prijatelji tudi delimo svoja razmišljanja in občutenja, za katere se nam zdi, da jih drugi ne razumejo (npr. starši, učitelji). Prijatelji
Odnosi s prijatelji Read More »
Moje ime je David in sem najbolj živčna oseba, ki jo poznam. Na ta način bi se pred desetimi leti najrajši predstavil vsakemu novemu človeku, ki sem ga spoznal. Seveda se nisem. To bi terjalo veliko mero poguma, da ne rečem norosti. Popolnoma jasno se mi je namreč zdelo, da kot mlad človek, ki šele
Sem diplomirana učiteljica vožnje s 25 letnimi izkušnjami delovanja v prometu. Ko sem doživela svoj prvi panični napad leta 2006, sploh nisem vedela, kaj me je doletelo. Odšla sem k zdravnici, opravila lepo število preiskav, slikanj, krvnih analiz, pogovorov … Ko so prišli rezultati, mi je doktorica rekla: »Gospa nič vam ni, samo pod hudim
V sedanjem času si težko predstavljamo svoje vsakodnevno življenje brez tehnologije in interneta. Družbena omrežja sama po sebi niso škodljiva. Predstavljajo lahko koristno orodje pri pridobivanju informacij in so eden izmed najpogostejših sodobnih načinov preživljanja prostega časa. Uporabne plati spleta in družbenih omrežij so: Ob tem velja, da moramo digitalne tehnologije in splet znati uporabljati
Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih Read More »
Skrb za kakovosten spanec je pomemben steber telesnega in duševnega zdravja ter osnovna človekova potreba. Spanec je več kot le čas za počitek, saj se med spanjem telo obnavlja, kopiči energijo in utrjuje spomine. Za dober spanec moramo upoštevati tako količino kot kakovost spanja. Večina odraslih potrebuje med 7 in 9 ur neprekinjenega spanja. Potrebe
Poskrbimo za dober spanec Read More »
V času odraščanja se mladostnice in mladostniki soočate z mnogimi spremembami, izzivi in dilemami. Morda se tudi ti srečuješ s spremembami v družabnih stikih, v odnosih s prijatelji/cami, starši, sorojenci, pripadniki nasprotnega spola in podobno. Pogosteje razmišljaš o tem, kdo si, kaj rad/a počneš, kakšna je tvoja identiteta in kaj bi želel/a postati v prihodnosti
Spletna svetovalnica in vsebine za mlade #Tosemjaz Read More »
Ko doživimo izgubo, se naše življenje močno spremeni. Doživimo korenit pretres in začasno se zamaje naša varnost in občutek obvladovanja vsakodnevnega dogajanja. Izgube so lahko zelo različne: smrt bližnjega, poškodba ali bolezen bližnjega, lastna poškodba ali bolezen, izguba premoženja, izguba doma, izguba družine, izguba službe… Pet stopenj žalovanja je pred več kot 50 leti vzpostavila
Žalovanje ob izgubah v naravnih nesrečah Read More »
Za telesno zdravje in dobro duševno počutje moramo skrbeti skozi vse življenje. V času mladostništva ugotavljamo, kdo smo kot posamezniki, odkrivamo, kaj nam je ali ni všeč in iščemo sebi ustrezne rutine. Da se lahko učinkovito soočamo z vsemi spremembami, nam omogoča zdrav življenjski slog. Dobro telesno in duševno zdravje sta temelja za to, da
Kako kot mladostnik/ca skrbim za zdrav življenjski slog Read More »
V obdobju mladostništva se srečujemo z različnimi izzivi in preizkušnjami. Naše razpoloženje se spreminja, zato smo lahko del dneva dobre volje, drug del pa slabše razpoloženi. Ob tem slabo duševno počutje ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali se na vsak način izogibati. Vsaka čustva, tudi neprijetna, imajo namreč svoj namen (npr. žalost nam
Stiske med mladostniki Read More »
V družbi se je uveljavilo prepričanje, da je mladostništvo obdobje uporništva. Zaradi tega lahko v času odraščanja okrog sebe pogosto slišimo opazke, da smo mladostniki težavni, muhasti, nepredvidljivi, občutljivi ipd. Čeprav so ta prepričanja med ljudmi okoli nas dokaj utrjena, niso nujno resnična. Večine mladostnikov namreč ne moremo označiti kot problematičnih, saj je glavnina najstnikov
Smo mladostniki res tako težavni? Read More »
Ljudje smo po svoji naravi družabna bitja in potrebujemo stike z drugimi ljudmi. Ti nam delajo družbo, nam pomagajo pri oblikovanju mnenj in sprejemanju odločitev, z drugimi ljudmi sodelujemo pri delu, z njimi delimo svoja veselja in radosti ter nam nudijo oporo, ko smo žalostni ali nam je težko. Vsak med nami se občasno znajde
Iskanje varnega okolja Read More »
Samopoškodbeno vedenje pomeni namerno poškodovanje lastnega telesa (npr. rezanje, Samopoškodbeno vedenje pomeni namerno poškodovanje lastnega telesa (npr. rezanje, praskanje, ščipanje, puljenje las, grizenje, ugašanje cigaret na koži). Pojavi se lahko pri mladostnikih, otrocih ali odraslih osebah. Čeprav je pogostejše pri dekletih, se samopoškodujejo tudi fantje. Samopoškodbeno vedenje se pojavi zaradi čustvene stiske, ki si jo
Samopoškodbeno vedenje Read More »
O nasilju v partnerskem odnosu govorimo, kadar oseba v intimno-partnerski zvezi izvaja katerokoli izmed oblik nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno) nad partnerjem. Pojavi se lahko v različnih obdobjih življenja (npr. pri mladih parih, ki šele začenjajo skupno pot, pri starejših parih, katerih otroci so se že odselili…). Ker se osebe, ki doživljajo partnersko
Nasilje v partnerskem odnosu Read More »
Hej, Sem Sašo, star sem 31 let in se ukvarjam z ogromno različnimi stvarmi. Sem podjetnik, uspešen tetovator, gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, velik ljubitelj živali, starš, plezalec, potapljač… Zanima me veliko stvari in vseh se lotim z vso vnemo.Kljub vsem svojim interesom in dosežkom, pa je resnica precej drugačna, kot izgleda navzven. Nikoli nisem
V življenju doživljamo različna čustva, od prijetnih (veselje, presenečenje, ponos) do manj prijetnih (žalost, potrtost, razočaranje). V času mladostništva pa so ta bolj intenzivna in se hitreje spreminjajo. Naše razpoloženje se v dnevu spreminja, kar je povsem običajno. Včasih lahko pri sebi ali prijatelju prepoznamo, da se stvari ne veseli(mo) več tako, kot smo/se jih
Depresivno počutje pri mladostnikih Read More »
Situacije, v katerih je prisotna negotovost, lahko sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. Situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi dogajanja v zvezi s koronavirusom, nas postavlja pred
Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? Read More »
Pomemben del mladostništva predstavlja spolni razvoj. Na telesni ravni se pričnejo kazati razlike med fanti in dekleti. Pojavljanje prvih znakov spolnega zorenja lahko sproži različne odzive in občutke, kot so negotovost, sram, strah, dileme ter nelagodje v določenih situacijah (npr. preoblačenje pred telovadbo). S spolnim razvojem se mladostnikom običajno porajajo tudi vprašanja o telesni privlačnosti
Spolni razvoj pri mladostnicah Read More »
Skozi vsakdan se srečujemo z mnogimi obveznostmi in zahtevami, ki nas vznemirijo. V dnevni rutini lahko hitro pozabimo na nekaj minut oddiha, ko se popolnoma odklopimo od vsega in smo le prisotni v trenutku. Med vsemi aktivnosti, ki jih počnemo v dnevu, si je pametno vzeti nekaj trenutkov odmora, ne glede na to ali v
Učinkovite tehnike sproščanja Read More »
Skrb za telesno in duševno zdravje je najpomembnejša vrednota, kateri naj bi sledil posameznik v svojem življenju. Dobro duševno zdravje zajema ravnovesje na telesnem, duševnem in socialnem področju ter nam omogoča, da živimo zadovoljno in izpolnjujoče življenje. Tudi sami lahko veliko naredimo za dobro počutje. V nadaljevanju boste našli nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi
V odraslem obdobju Read More »
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v
Prilagoditvena motnja Read More »
Velikonočne praznike bomo ponovno preživljali nekoliko drugače, ne glede na to, kakšen pomen jim dajemo, in verjetno bolj kot kadarkoli prej bodo v znamenju ohranjanja veselja ter upanja v prihodnost. Manj obiskov ter nekoliko ožji krog bližnjih bomo nadomestili z drugačnimi načini povezanosti in nekaj več pozornosti bomo lahko namenili tudi tistim, ki so v
Velika noč: Ohranimo običaje, čustveno bližino ter ne pozabimo nase Read More »
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsak leto v okviru preventivnega programa Otroci za varnost v prometu opozarjamo na pomen ozaveščanja javnosti o varnosti v prometu brez prisotnosti alkohola. Tudi Program MIRA, Nacionalni program za duševno zdravje, vključuje med svoje prednostne naloge obravnavo alkoholne problematike, pri čemer se osredotoča na preventivne ukrepe, katerih cilj je
Praznujmo trezno in odgovorno – otroci nam sporočajo, da je 0,0 najboljša izbira! Read More »
Pomembno je, da smo ljudje zdravi. Če smo zdravi, imamo lahko zadovoljno in uspešno življenje. To je dobro tudi za družbo, skupnost. Duševnemu zdravju rečemo tudi duševno ravnovesje. Duševno zdravje pomeni, da: Zakaj je duševno zdravje pomembno? Telesno in duševno zdravje sta močno povezana. Na primer:Nekdo se v čustvih in mislih počuti zelo slabo.Težko dela
Kaj je duševno zdravje? Read More »
V času odraščanja doživljamo veliko sprememb. Razvoj v času mladostništva s seboj prinese tudi telesne spremembe, naše telo izgleda drugače kot smo vajeni iz časa otroštva. V svojem telesu se tudi počutimo drugače, kar je normalen občutek. Kot mladostniki smo bolj pozorni na naš zunanji izgled, saj se ukvarjamo s tem, kako nas bodo videli
Stiske, povezane s prehranjevanjem pri mladostnikih Read More »
Kaj je stigma? Stigma je širok krovni pojem, ki zajema tri sestavne dele, in sicer: O stigmatizaciji duševnih težav govorimo, ko imamo negativno mnenje o in/ali diskriminiramo osebo zaradi težav v duševnem zdravju. S tem, ko se osredotočimo zgolj na »negativni« vidik posameznika (njegovo duševno motnjo ali stisko), zanemarimo vse ostale lastnosti, ki jih ima.
Kaj je stigma duševnih težav in kako jo odpraviti Read More »
Mladostništvo predstavlja dinamično obdobje razvoja, saj se kot mladostniki srečujemo s hitrimi spremembami v razvoju, na katere se moramo nenehno prilagajati. To v nas lahko vzbudi dvom vase ali druge prehodne stiske, ki predstavljajo običajen del razvoja, dokler ne motijo poteka našega vsakodnevnega življenja. Pomemben del odraščanja in zorenja v času mladostništva predstavlja preizkušanje različnih
S čim se soočam v obdobju pubertete? Read More »
Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je skupna odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Tudi sami lahko naredimo veliko za svoje duševno zdravje pri delu. Dobro duševno počutje na delovnem mestu prispeva k višji učinkovitosti, večji varnosti pri delu ter preprečevanju poškodb in obolenj. Če pri sebi prepoznate zdravstvene težave zaradi prekomernega stresa ali izgorelosti,
12 napotkov za dobro duševno počutje na delovnem mestu Read More »
En pozitiven pozdrav vsem vam moji bralci. Ja, zares pozitiven, tega nam velikokrat primanjkuje, pa vendar je tako zelo potrebno, da se skozi dan in življenje začnemo prebijati lažje, predvsem pa lepše. Sem 21 – letno dekle, ki je v življenju doživelo že zares veliko stvari, a kljub vsem se trudim večino dni po svetu
Mladostništvo je obdobje, ki nastopi po otroštvu in se od njega razlikuje po nekaterih razvojnih nalogah ter telesnih in drugih spremembah. Z drugimi izrazi ga lahko imenujemo najstništvo, adolescenca ali puberteta, ki pomeni začetek mladostništva. Kot pričetek mladostništva običajno štejemo starost med 11. ali 12. letom, ko se pričnejo pojavljati prvi znaki spolnega razvoja in
Kaj pomeni biti najstnik_ca? Read More »
Materinstvo je verjetno najpomembnejši poklic na svetu. Kot vse kaže, pa še ne razumemo v celoti, kako pomembna sta za prihodnost dobrobiti človeštva razvoj in izobraževanje v otroštvu in adolescenci. Če bi to res razumeli, bi bile mame in učitelji najbolj podprti družbeni naložbi. Da ne omenjamo podpore duševnemu zdravju na splošno, ki je z
Ko so mame bolje, gre bolje tudi otrokom Read More »
Moje ime je Miha, star sem 22 let in prihajam iz Ljubljane, kjer živim že od rojstva. Trenutno študiram psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do psihologije sem že dolgo časa gojil močno zanimanje, zaradi česar sem se tudi odločil za ta študij. Zadnje čase pa odkrivam tudi svojo ljubezen do sociologije, filozofije in kvirovske
V življenju lahko doživljamo različne strahove ali pa obdobja tesnobnosti oziroma anksioznosti. Ta se lahko pojavijo v času povišanega stresa in obremenitev, na primer ob ocenjevalnih obdobjih, zaključevanju polletja, vstopu v nov razred ali šolo, času tekmovalne sezone… Lahko pa se anksiozno počutje pojavi brez nam poznanega razloga, zato včasih ne vemo, od kod prihaja.
Anksiozno počutje pri mladostnikih Read More »
Živimo v svetu, ki nam ponuja veliko poklicnih možnosti. Hkrati se z razvojem družbe in tehnologije pojavljajo tudi novi poklici. Širok nabor poklicnih izbir je koristen, saj si vsak izmed nas lahko najde poklic, ki mu je všeč in bo z njim lahko razvijal svoje spretnosti. Hkrati pa lahko izbiranje med toliko možnostmi predstavlja tudi
Poklicno odločanje Read More »
Otroštvo je eno najpomembnejših življenjskih obdobij, saj se v tem času odvija pospešen telesni in psihološki razvoj otroka. Na spoznavnem področju se razvija mišljenje, sposobnost koncentracije, pomnjenja in odločanja. Na čustvenem postajajo zmožni izražanja vse več čustev in uravnavanja svojih čustvenih odzivov. Razvijajo se gibalne sposobnosti, kar pomeni vedno večjo spretnost pri hoji in teku.
Zrela leta in upokojitev botrujejo številnim spremembam na različnih področjih življenja. Uspešnost spoprijemanja s temi spremembami in dobro telesno in duševno zdravje, ki sta neločljivo povezana, so bistvenega pomena za lepo in kakovostno obdobje starosti. Ob zaključku delovnega obdobja se praviloma soočamo s spremembami na finančnem področju, ki zahtevajo določeno mero prilagajanja novim finančnim zmožnostim.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je s podporo Ministrstva za zdravje v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, 26. novembra 2024 organiziral že tretjo Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic«. Poleg domačih strokovnjakov so se dogodka udeležili tudi priznani mednarodni
Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic Read More »
V spodnji zbirki gradiv so zbrane informativne in poučne vsebine iz različnih področij duševnega zdravja. Gradiva so namenjena tako splošni kot strokovni javnosti. Prebirate lahko med zanimivimi brošurami, plakati, stripi, zloženkami, publikacijami, poročili ipd. Za lažje navigiranje med posameznimi vsebinskimi področji in vrstami gradiv, si lahko pomagate s spodnjim iskalnikom.
Vsi ljudje smo kdaj polni energije in dobre volje, včasih pa se počutimo potrte in nejevoljne. Naše razpoloženje se tekom dneva spreminja glede na notranje (npr. telesno počutje) in zunanje dejavnike (npr. stres, različni dogodki in situacije), saj smo na vsakodnevni ravni soočeni z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na naše razpoloženje. Nihanje razpoloženja je nekaj
Posodobljeno: 23. 10. 2023 Da bi vsebine duševnega zdravja približali starostni skupini otrok in mladostnikov, pa tudi odraslim, se je v sodelovanju Kinodvora in NIJZ v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, oblikoval izbor filmskih vsebin na temo duševnega zdravja, katerih ogled toplo priporočamo. Na filmskem platnu obdelane teme s področja duševnega zdravja so
Pogovori o duševnem zdravju ob ogledih filmskih projekcij Read More »
Zdravljenje duševnih težav spremlja veliko zmotnih prepričanj. Zaradi tega se dogaja, da se ljudje v stiski ne obrnejo po pravočasno pomoč, kadar bi jo potrebovali. V resnici pa velja, da se tako kot telesne bolezni in poškodbe tudi duševne težave lahko ozdravi ali pa znatno izboljša stanje. O zmotnih prepričanjih, ki omejujejo iskanje pomoči in
O zdravljenju duševnih težav Read More »
Naj povem, da zelo rada na vse stvari gledam razumsko in to sem počela že kot otrok. Imam ostro postavljene morale in pravila, katerim želim slediti in posledično to prenašam tudi na druge. Zato so odrasli velikokrat poudarjali, da se obnašam zelo odraslo in zrelo. Zelo pohvalno, a po drugi strani velik pritisk, sploh v
Kaj je samorefleksija? Samorefleksija pomeni zavestno in načrtno razmišljanje o lastnem počutju, mislih, vedenju, odnosu do samega sebe ter našem videnju svojih medosebnih odnosov in dogodkov v življenju. Gre za to, da se zanimamo za vse, kar se dogaja v naši notranjosti in se tega tekom vsakdana običajno ne zavedamo. Zaradi tega lahko samorefleksijo poimenujemo
Kaj je samorefleksija in kako se je lotiti? Read More »
Že v obdobju otroštva smo razvijali simpatije, v času mladostništva pa se pričnejo pojavljati tudi prve zaljubljenosti. Kot mladostniki postanemo bolj radovedni in pozorni na nasprotni ali isti spol na drugačen način kot v otroštvu. Veliko časa lahko namenimo razmišljanju o zaljubljenosti, privlačnosti in spolnosti. Sprašujemo se, kako izgleda povabilo na zmenek, prvi poljub, držanje
Mladostniški partnerski odnosi Read More »
Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra ob obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Duševne stiske in težave lahko v vsakem trenutku prizadenejo kogarkoli izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. Duševne težave in bolezni
Vsakdo od nas lahko nudi psihološko prvo pomoč Read More »
Moja zgodba se začne veliko prej pred zlomom zaradi izgorelosti. Lahko bi rekli, da sem letos izgorela že drugič. Prvič je bilo šest mesecev nazaj. Vsake tri mesece sem bila res bolna – januarja 2016 s tako hudim vnetjem ušes, da mi je iz njih tekla kri, aprila sem dva dni pred največjim dogodkom, pri
Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih desetletjih močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu. Vse cenejši in enostavnejši dostop do pametnih telefonov in internetne povezave nam omogoča neprekinjen stik z digitalnim svetom. V vsakem trenutku nam je na voljo nešteto privlačnih vsebin o skoraj katerikoli temi, najboljši filmi in knjige, v vsakem trenutku lahko
Pred nami je praznični december, ki za mnoge velja za najlepši in najbolj čaroben mesec v letu, čas veselja, druženja in miru ter čas, ko namenimo pozornost svojim prijateljem in družini. Za večino morda res, za mnoge pa je to obdobje izjemno težko. Mnogo ljudi zaradi hitrega decembrskega tempa, pritiska, da morajo izgledati srečno in
Zmanjšanje prazničnega stresa naj bo naše darilo samim sebi Read More »
Zabava, dolgčas, igra, vročinski valovi, počitek, pustolovščine in še bi lahko naštevali. Čas poletnih počitnic je mešanica doživetij in občutkov. Nekateri otroci so komaj čakali, da se poletne počitnice končajo, drugi so si želeli, da bi trajale dlje časa. Nekaj pa imajo vsi otroci skupnega. Ko se poletje bliža h koncu, bodo sedli v šolske
Gremo v šolo – napotki za starše Read More »
Živjo! Moje ime je Klara Leben, stara sem 25 let. Moj poklic težko opišem z eno besedo, ker mi je všeč razgibanost vsakdana, zato nosim več nazivov. Sem podjetnica, voditeljica INBED podcasta in nosim naziv Nutrition, health and wellness coach. Danes se večino dnevov zbujam z veseljem, motivirana in radovedna, kaj prinese dan. Ni pa
Spremembe v našem mišljenju, občutenju ali vedenju so v življenju običajne. Včasih se nam lahko zgodi, da naše čutne zaznave niso enake resničnim dražljajem iz okolja. Poleg tega lahko za kratek čas izgubimo tudi stik z resničnostjo in se počutimo odtujene od samega sebe ali sveta okoli nas. Občasne težave pri ocenjevanju resničnosti torej lahko
Evropska komisija je konec februarja organizirala spletni posvet o nujnosti vključevanja duševnega zdravja v vse politike. Na posvetu se je predstavilo tudi nekaj dobrih evropskih praks, med katerimi je nedvomno izstopal irski inovativni projekt Gozdovi za zdravje. Nastal je na pobudo državnega gozdarskega sveta, da bi za zdravstveno stroko identificirali pomen aktivnosti v gozdu za
Gozdovi za (duševno) zdravje Read More »
Vsako leto 28. aprila, ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu Mednarodna organizacija dela (ILO) opozori na aktualno temo s tega področja. Letos je ta dan posvečen razmisleku in razpravi o tem, kako nove, digitalne tehnologije vplivajo na področje varnosti in zdravja pri delu. Ob tej priložnosti z Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa
Pomemben del mladostništva predstavlja spolni razvoj. Na telesni ravni se pričnejo kazati razlike med fanti in dekleti. Pojavljanje prvih znakov spolnega zorenja lahko sproži različne odzive in občutke, kot so negotovost, sram, strah, dileme in nelagodje v določenih situacijah (npr. preoblačenje pred telovadbo). S spolnim razvojem se mladostnikom običajno porajajo tudi vprašanja o telesni privlačnosti
Spolni razvoj pri mladostnikih Read More »
V času odraščanja se lahko na druženjih, ob praznovanjih, dogodkih večkrat srečamo z alkoholom in tobakom… Zaradi tega lahko dobimo lažni občutek, da alkohol, tobak in druge droge niso škodljivi, čeprav v resnici predstavljajo tveganje za naše telesno in duševno zdravje. Alkohol, droge in kajenje so za razvijajoče mladostnike škodljivi že v majhnih količinah. Zaradi
Kaj je post-praznična potrtost? Praznični čas je za nami. Za nekatere je to obdobje vrhunec leta, poln evforije, veselja in radosti ter prijetnih občutkov. Za druge je obdobje praznikov polno stresa, tesnobe, razočaranja, bolečine, osamljenosti in strahov. Pogosto pa gre tudi za mešanico in zlitje različnih občutkov. Zdaj, ko vstopamo v novo leto in se
Kako se soočati s post-praznično potrtostjo? Read More »
Pri krepitvi duševnega zdravja v tretjem življenjskem obdobju je pomembnih več dejavnikov, zlasti socialna opora, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek pripadnosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo. Za boljše duševno zdravje pa lahko v veliki meri poskrbimo tudi sami. Sledi nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi lahko poskrbimo za dobro počutje. Naj
Minuli konec tedna smo uro znova prestavili naprej na poletni čas. S tem smo občutno zmotili biološko uro, ki je pomembna za kakovost spanca in počutja na splošno, poudarja prof. dr. Joseph Takahashi, vodja Oddelka za nevroznanost na Možganskem inštitutu Petra O’Donella iz Jugozahodnega medicinskega centra Univerze v Teksasu. »Dobro znano je, da zbujanje
Kako se bolje privaditi na premikanje ure Read More »
Ob kriznih dogodkih je pomembna tudi psihološka podpora Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Krizni dogodki lahko močno vplivajo na duševno zdravje ljudi, zato je še posebno pomembno, da je vsestranska, učinkovita in pravočasna pomoč zagotovljena vsem. Prav to je tudi eden
Možgani so središče, iz katerega izhaja naše vedenje in počutje, zato lahko sprememba v njihovem delovanju vodi k različnim okvaram spomina, pozornosti, osredotočenosti, načrtovanja, reševanja problemov. Poleg tega njihova oškodovanost lahko povzroča čustvene, razpoloženjske in vedenjske spremembe ter težave pri zaznavanju resničnosti. Slabše delovanje možganov lahko povzročijo različni dejavniki kot so bolezen, poškodba, zastrupitve, uživanje
Zdravo, star sem 27 let in prihajam iz dokaj netipične balkanske družine. Po narodnosti sem 1/4 Hrvat, 1/4 Srb, 1/2 Bosanec po očetovi strani pa izviram iz Črne Gore. Celo svoje življenje živim v Sloveniji ter sem posledično “imigriral” v slovensko kulturo. Oče je po narodnosti Srb pravoslavne vere, mama pa Hrvatica katoliške vere, njuna
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je
Obsesivno-kompulzivna motnja Read More »
Živjo. Star sem 20 let, izhajam iz stroge konzervativne družine, zato je bilo od mene pričakovano, da je moja prva izbira srednje šole gimnazija. Oktobra začnem študij medicine, vendar je bila moja pot daleč od rožnate, križev pot pa še vedno poteka. Že od majhnega nisem bil podoben svojim vrstnikom, bil sem zadržan zase, tih
Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec in podžupanja Mestne občine Koper Jasna Softić sta danes v Pretorski palači v Kopru podpisala dogovor o organizaciji, promociji in izvedbi letošnjega Festivala duševnega zdravja. Festival se letos seli v Koper in bo potekal 23. maja na Titovem trgu. Stojnice, interaktivni kotički, živa
Čeprav imamo pogosto občutek, da vemo dovolj o uporabi digitalnih tehnologij, so vedno dobrodošle dodatne informacije in znanje o tem, kako digitalne naprave vključiti v naša življenja na način, ki bo koristen in varen ter ne bo puščal negativnih posledic na telesnem in duševnem zdravju. Vprašanje uravnotežene in varne uporabe digitalnih tehnologij se pojavlja pri
Zdrave navade pri uporabi digitalne tehnologije Read More »
Skrb za duševno zdravje v obporodnem obdobju je izrednega pomena, saj zdravje matere vpliva tudi na otroka in celotno družino. Kljub številnim spremembam (fiziološke spremembe, družinska dinamika, itd.) je pomembno, da se bodoča mati kot ženska dobro počuti v svoji koži. Za dobro počutje in lažje soočanje z novimi izzivi lahko poskrbite z naslednjimi predlogi
V obporodnem obdobju Read More »
V letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu (23. – 27. oktober) je posebna pozornost namenjena ozaveščanju o tveganjih za zdravje zaposlenih v digitalni dobi. Ob tej priložnosti strokovnjaki Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija dela.
Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi Read More »
Čuječnost je stanje, ki ga dosežemo z zavedanjem samega sebe (svojih občutkov, misli, zaznav) in zavedanjem svoje okolice. Gre za namerno usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek. Pri tem svojih misli ne vrednotimo in se ne obremenjujmo z argumenti, saj v čustveno intenzivnih stanjih nismo dovzetni za razumske razlage. Preprosto dovolimo mislim, da pridejo in odidejo.
Kako in zakaj je dobro biti čuječ? Read More »
Čeprav smo na pandemijo novega koronavirusa že skoraj pozabili, je bila prav ta navdih za dogodek, ki na Gimnaziji Kranj poteka v januarju, prvič so se ga lotili v letu 2021. Dan ZaMe je prireditev, ko se dijaki namesto k pouku odpravijo na predavanja in delavnice, namenjena skrbi za duševno zdravje. Vsako leto je v
Dan ZaMe: kako za duševno zdravje skrbijo kranjski gimnazijci Read More »
Živjo. Moje ime je Eva. Stara sem skoraj 40 let in se občasno spopadam z anksioznostjo, napadi panike, obsesivno kontrolo in še čem. In ni me več sram to priznati. Tudi me ni več sram zaprostiti za pomoč, ko čutim, da jo potrebujem. Priznati sebi je prvi in zelo pomemben korak.Povedati naprej in sprejeti pomoč
Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra z obeležitvijo Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja, ki vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo. V letu 2021
»V tvoji besedi je pomoč. Odkrit pogovor lahko reši življenje.« Read More »
Dihej, dihej, dihej, še tri minute pa boš doma, še en ovinek. Drž ključe trdno. Dihej. Pomir se. Nehej! Nehej! Nehej! Samo še malo. Leva noga, desna noga. Leva noga, desna noga. Ugh, zakaj zmerej ko gre use uredu. Okej še malo. Hiša. Vrata. Okej doma sem. Odklen pa zapri. Odklen pa zapri. Zdej se
Priznani psihoterapevtski pristopi v okviru specializacije iz klinične psihologije v Sloveniji Teoretske podlage različnih oblik psihoterapije psihoterapevtom služijo kot teoretski okvir in zasnova za vodenje psihoterapije. Oblike psihoterapije se med seboj razlikujejo po tem, kaj poudarjajo oz. na kaj se osredotočajo. V Sloveniji so s strani Zbornice kliničnih psihologov priznane spodaj opisane štiri vrste psihoterapije,
Oblike psihoterapije in regulacija področja v Sloveniji Read More »
Spanje je ena izmed pomembnih telesnih potreb, ki omogočajo normalno delovanje osrednjega živčevja in ritem izločanja hormonov. Poleg prehrane in telesne dejavnosti predstavlja tudi enega izmed pomembnih temeljev zdravega življenjskega sloga. Pomanjkanje spanja se sprva kaže kot slabše razpoloženje, kasneje pa tudi preko težav s pozornostjo in spominom. Med spanjem se naše telo in um
Če je čas sveta vladar, je dobro, če se z njim naučimo premišljeno upravljati. To lahko storimo s postavljanjem ciljev in prioritet (kako se tega lotit si lahko preberete v prejšnjem prispevku). Če si zastavimo smiseln cilj, si zadane naloge v dnevu lahko prioritiziramo glede na čas, ki ga imamo na voljo. Posledično se lažje
Organizacija časa za večjo učinkovitost Read More »
Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,
Kompulzivno prenajedanje Read More »
Misli predstavljajo pomemben del našega doživljanja, saj pretežen del dneva premišljujemo, tuhtamo, premlevamo, predvidevamo prihodnje dogodke ali razmišljamo o preteklosti. Ob tem se svojih misli lahko zavedamo ali pa ne, vendar kljub vsemu še vedno vplivajo na naše počutje. Kljub temu, da so misli koristno orodje sodobnega človeka, nas po drugi strani lahko tudi omejujejo
Vrste misli, ki nam lahko otežujejo vsakodnevno življenje Read More »
Duševno zdravje je področje, ki je bilo dolgo zapostavljeno in o katerem se ni veliko govorilo. Za duševno zdravje so pomembni različni dejavniki na ravni posameznika, skupnosti in okolja, ki ga krepijo in varujejo ali ogrožajo. Ti dejavniki so bistveni sestavni del različnih sistemskih ureditev, družbeno kulturnih usmeritev in politik, kot so ekonomska ureditev, socialna
Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah Read More »
Kaj so osebne meje? Že tekom odraščanja se naučimo pomena in spoštovanja fizičnih mej (npr. mej med državami, spoštovanja znaka »ni prehoda«). Osebne meje pa so veliko manj jasne in oprijemljive, hkrati pa se o njih tudi veliko manj učimo. Vseeno pa imajo osebne meje zelo velik pomen za vsakega izmed nas. Na prekoračitev fizične
Postavljanje osebnih mej v odnosih Read More »
Sem Aljoša Bagola, predavatelj, avtor knjižnih uspešnic uspešnic in slovenski kreativni direktor desetletja. To je moja zgodba. Ob koncu leta 2015 sem kot zelo uspešen kreativni direktor enega največjih in najuspešnejših oglaševalskih podjetij v Sloveniji, do ušes zaljubljen v čudovito ženo in krasnega dveletnega otroka, začel čutiti tesnobo in nemir. Kot da sta dušna plima
Raziskave kažejo, da na kakovost življenja in dela starejših zaposlenih vplivajo tako organizacijski kot tudi osebnostni dejavniki. Optimizem, pozitiven odnos do starosti, sprejemanje staranja in sprememb, ki jih to življenjsko obdobje prinaša, zadovoljstvo na drugih življenjskih področjih, so le nekateri dejavniki, ki vplivajo na starejšo delovno aktivno skupino prebivalstva, na njihovo zadovoljstvo pri delu, pa
Varno in zdravju prijazno delovno okolje, tudi v starejših letih Read More »
V mesecu oktobru so v ospredju vsebine, ki obravnavajo tematiko letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja: duševno zdravje in dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. O psihosocialni podpori ob poplavah avgusta 2023 v podkastu govorita Jerneja Lorber, regijska koordinatorica Programa MIRA, in Suzana Hrast, socialna delavka iz velenjskega centra za duševno zdravje odraslih.
Podkast: Psihološka pomoč ob poplavah 2023 Read More »
Vsak od nas lahko pomaga osebi v duševni stiski. Bolj pomembno, kot da uporabimo »vse prave besede«, je, da pokažemo pristno zanimanje. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Da bomo lažje prepoznali, pristopili in pomagali, so v nadaljevanju predstavljene smernice, kako nuditi pomoč osebam v duševni stiski.
Kako lahko kot starši pomagamo mladim ob doživljanju depresivnih in tesnobnih občutkov Otroci tekom odraščanja preizkušajo različne strategije za soočanje z novimi stresnimi situacijami (npr. vstop v šolo, spoznavanje novih ljudi) ali neprijetnimi čustvi (žalost, strah). Ker svoje zmožnosti za soočanje s stiskami še razvijajo, niso najbolje prilagojeni na doživljanje velikih obremenitev, negotovosti in z
Depresivni in tesnobni občutki pri otrocih in mladostnikih Read More »
Preteklo leto so zaradi okužbe s koronavirusom številni izgubili življenje. S tovrstnimi izgubami so se žal srečali tudi otroci in mladostniki. Njihov potek žalovanja je drugačen od žalovanja odrasle osebe in nehote lahko ostanejo prezrti žalovalci, kar pa še okrepi njihovo stisko. Starši so običajno najpomembnejši steber podpore otroku tudi v času žalovanja zaradi izgube
Kratko spletno srečanje za starše – podpora otroku ob izgubi bližnjega Read More »
Kako preprečiti izgorelost, kako pomembno je, da se na delovnem mest počutimo cenjene in sprejete tudi če se soočamo s težavami v duševnem zdravju, kako pomembno je, da smo s strani delodajalcev in sodelavcev deležni razumevanja ter podpore takrat, ko nas doleti resna bolezen, so bile glavne vsebine konference, ki je potekala v torek, 18.
Konferenca Ohranjajmo duševno zdravje = krepimo varnost pri delu Read More »
Na področju duševnega zdravja pogosteje kot o koncu težav ali prebolelosti poročamo o zaskrbljujočih statistikah ali izzivih, ki jih prinaša stigma življenja z duševnimi stiskami in težavami. V kontekstu razbijanja nekaterih mitov, ki za duševne težave veljajo, pa vendar kdaj slišimo tudi kakšno spodbudno zgodbo o tem, kako je nekdo uspel obvladati svoje težave ali
Živeti dobro po duševni motnji Read More »
Tekom odraščanja pridobivamo različne izkušnje s svetom, ki lahko spodbujajo ali zavirajo naš razvoj. Razvoj sposobnosti se med otroki razlikuje, saj vsak v svojem ritmu dosegajo mejnike v razvoju. Tempa razvoja zato ne smemo primerjati med otroki, dokler se nahajajo znotraj območja normativnega razvoja. Včasih lahko otroci iz različnih razlogov odstopajo od običajnega razvoja, vendar
Aspergerjev sindrom Read More »
Storitve za delovne organizacije Številne delovne organizacije se zavedajo pomena zdravja pri delu, vendar se pri tem večinoma posvečajo skrbi za telesno zdravje zaposlenih, duševni vidik zdravja pa pri tem ostaja zapostavljen. Težave na tem področju se prepogosto rešuje reaktivno, šele ko se pojavijo, namesto, da bi ukrepali preventivno. Preventivno delovanje na področju duševnega zdravja
Storitve za delovne organizacije Read More »
Osrednja tema letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila »Duševno zdravje v neenakem svetu«. V zadnjih desetletjih po eni strani opažamo precejšnjo rast proaktivnega vedenja na področju telesnega zdravja – ljudje zavzemajo vse bolj aktivno vlogo pri tem, da ga ohranijo na kar se da visokem nivoju, izboljšalo se
Vsebine srečanj “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?” Read More »
V Podravju smo 24. oktobra 2024 organizirali spletno strokovno srečanje z naslovom “Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja”, kjer smo posebno pozornost namenili različnim oblikam zasvojenosti. Spregovorili smo o alkoholu, prepovedanih drogah in prekomerni rabi digitalne tehnologije ter spoznali njihov vpliv na naše duševno zdravje, medosebne odnose in širše družbene razmere. Približno 200 strokovnih delavcev iz šolstva,
Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja Read More »
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je
Tretje življenjsko obdobje je čas, ki običajno nastopi z upokojitvijo in se torej začne okrog 65. leta starosti. Gre za življenjsko prelomnico, ki pomembno spremeni rutino človekovega vsakdana. Ob zaključku delovnega obdobja se načeloma pojavijo spremembe na finančnem področju, kar zahteva določeno mero prilagajanja. Prav tako lahko izguba vloge zaposlenega in občutka produktivnosti pomembno vplivata
Prostovoljstvo v tretjem življenjskem obdobju Read More »
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v
Akutna stresna reakcija Read More »
Sem 20-letna študentka, ki si ne bi nikoli mislila, da bo šla pri svojih letih čez toliko ovir in težav. V življenju sem doživela številne padce in vzpone, večje in manjše, vendar meni so se takrat zdeli ogromni. Kot otrok poln energije, družaben, aktiven na različnih področjih nikoli ne bi pomislila, da me bo življenje
Ljudje istim dogodkom pripisujemo različne pomene. V isti situaciji doživljamo različna čustva. Čustvo je naš psihofiziološki odziv na zunanjo ali notranjo spremembo, ki smo jo ocenili kot pomembno. Vsako čustvo je koristno, zato namesto o pozitivnih in negativnih čustvih raje govorimo o prijetnih in neprijetnih. Med neprijetna čustva sodijo strahovi. Ti so lahko neposreden odziv
Kako ravnati ob nenadnem občutku tesnobe, ko nas zagrabi panika Read More »
Kaj je samopodoba? Samopodoba je naše mnenje o sebi, ki smo ga oblikovali na podlagi svojih izkušenj s svetom. Razumemo jo lahko kot notranji glas, ki presoja in vrednoti naše lastnosti, znanje, telesne zmožnosti… Pomembna je zato, ker na podlagi samopodobe postavljamo svoje cilje, sprejemamo odločitve ter postavljamo meje in načine kako lahko drugi ravnajo
Krepitev samopodobe Read More »
Vsak od nas je verjetno že imel, ima ali pa bo kdaj v prihodnje imel bližnji stik z osebo v duševni stiski. To je lahko družinski član, prijatelj/ica, sodelavec/ka, stranka… Kako se bomo odzvali v taki situaciji, je lahko vzpodbuda za osebo v stiski in njeno nadaljnje iskanje ustrezne pomoči. Ampak kako vemo, kako naj
Prepoznam, pristopim, pomagam Read More »
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, Ministrstvom za zdravje in Pisarno Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji organiziralo usposabljanje QualityRights. Delavnico je financirala Evropska unija v okviru projekta “Soočanje z izzivi duševnega zdravja v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem”. QualityRights je pobuda Svetovne zdravstvene organizacije,
Kadar krizna situacija traja dlje časa, se začnejo pojavljati različni odzivi, ki se lahko odražajo na vseh področjih našega delovanja – na miselnem, čustvenem, telesnem, vedenjskem in socialnem. Ti odzivi nam lahko predstavljajo podporo ali pa oviro pri spoprijemanju s krizno situacijo. Pomembno je, da se zavedamo, da so različni odzivi v krizni situaciji pričakovani
Kako se spoprijeti s krizno situacijo? Read More »
Prvi korak v boju proti napačnim predstavam in zmotnim prepričanjem je zavedanje njihovega obstoja pri sebi. O različnih zmotah in neresnicah s področja duševnega zdravja si lahko preberete v drugih prispevkih te rubrike. Nato lahko vsak zase pomislimo ali smo za katerega od njih bili prepričani, da resnično drži. Pohvalno je že, če si priznamo
Kako ustaviti zmotna prepričanja in predstave o duševnih težavah Read More »
Pri soočanju z vsakodnevnimi obveznostmi je dobro slediti nekaterim splošnim priporočilom o tem, kaj upoštevati, da bomo kar se da učinkoviti pri premagovanju ovir in se v splošnem dobro počutili. Nasveti v spodnjih poglavjih nam lahko koristijo ne glede na to ali doživljamo duševne težave ali si le želimo izboljšati kvaliteto našega življenja. Nasveti nam
Nasveti za boljše počutje Read More »
Obvladovanje psihosocialnih tveganj poteka podobno kot obvladovanje ostalih tveganj za zdravje in varnost pri delu (ocena, načrtovanje ukrepov, implementacija, vrednotenje, kontinuirano spremljanje in izpopolnjevanje) in ga lahko razdelimo na več ravni, primarno (obvladovanje tveganj in promocijo dobrega duševnega počutja pri delu), sekundarno (ozaveščenost in krepitev kompetenc zaposlenih) in terciarno (zmanjševanje škodljivih posledic izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem,
5 korakov za obvladovanje psihosocialnih tveganj Read More »
Zdrav duh v zdravem telesu Zdravje je najpomembnejša vrednota v življenju posameznika, zdravi posamezniki pa so največje bogastvo družbe. Duševno zdravje je bistveno in neločljivo povezano z našim celovitim zdravjem, saj le-to pomeni dinamično ravnovesje telesnih in duševnih prvin, ki so osnova za dobro, zadovoljno in uspešno delovanje na različnih področjih. Psihološki in telesni procesi
Kaj je duševno zdravje Read More »
Naj bo moja zgodba naša zgodba! Cena želje po uspehu je višja kot katerikoli avto ali luksuzna dobrina. Če pretiravaš, plačaš z anksioznostjo in izgorelostjo. Zakaj bi mi verjeli? Zato ker sem nekdo, ki še danes plačuje za svojo neprevidnost. Pa naj se vrnem na začetek. Ko sem se 1. januarja z avtomobilom odpravil na
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja temo dostop do pomoči – duševno zdravje ob kriznih dogodkih. Psihološko podporo moramo ljudem približati kot eno ključnih oblik pomoči v krizah. V zvezi s tem lahko največ naredimo v času mirnih obdobij, tako da krepimo preventivo, odpravljamo stigmo in spodbujamo opolnomočenje prebivalstva.
Skupna izjava ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Read More »
Duševno zdravje pomembno vpliva na različna področja našega življenja, ne glede na življenjsko obdobje, v katerem se nahajamo. Zanj moramo skrbeti v času od otroštva pa vse do zrelih let, saj predstavlja pomemben del našega splošnega zdravja. V spodnjih prispevkih si lahko preberete kako pomembno je duševno zdravje v posameznih obdobjih življenja, v čem se
Skozi življenjska obdobja Read More »
Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,
Nasilje se lahko dogaja v vsaki partnerski zvezi, znaki pa so običajno skriti pred očmi drugih. Poleg tega osebe, ki doživljajo nasilje, to pogosto prikrivajo in zanikajo, saj se bojijo partnerja ali si očitajo, da so zanj krive same. Če pri bližnji osebi prepoznamo znake nasilja (npr. prekrivna oblačila, pogoste poškodbe, nadlegujoči klici partnerja, strog
Nasilje v partnerskem odnosu Read More »
Spletno nasilje je realnost digitalne dobe. Kot posebno ranljiva skupina v spletno okolje vstopajo otroci in mladostniki. Preden otroci začnejo uporabljati pametne naprave in svetovni splet so pogosto nepoučeni, tako o varni rabi interneta kot tudi o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni v digitalnem okolju. Pojav spletnega nasilja med otroci in mladostniki, njegovih posledicah, prepoznavanju,
Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje Read More »
Ob doživljanju dlje trajajočih duševnih stik in neprijetnih občutkov za katere opazimo, da ovirajo naš vsakdan, se lahko najprej obrnemo na izbranega osebnega oz. družinskega zdravnika. Osebnemu zdravniku lahko zaupamo kaj nas obremenjuje in kako se počutimo. Svoje težave skušajmo opisati čim bolj nazorno (npr. kdaj smo težave opazili, kako se kažejo na vsakodnevni ravni,
Osebni oz. družinski zdravnik Read More »
Vsi se kdaj srečamo z osebo v duševni stiski, a se mnogokrat sprašujemo, kako naj pristopimo in pomagamo. Pogosto se nam namreč zdi, da za nudenje pomoči nimamo dovolj znanja in kompetenc. Vendar lahko vsak pridobi ustrezna znanja in nudi psihološko prvo pomoč nekomu, ki je v duševni stiski. Psihološka prva pomoč je pomoč, ki
V tvoji besedi je pomoč Read More »
Epidemija COVID-19 je prizadela številne ljudi in njihove bližnje na različne načine. Mnogi so zaradi obolenja za koronavirusom izgubili življenje in izguba ljubljenih je ena najbolj bolečih izkušenj, ki se močno dotakne tudi otrok. Žalovanje zaradi smrti ljubljene osebe, na katero je otrok tesno navezan, lahko povzroči globoko stisko. Okoliščine in ukrepi zaradi epidemije proces
Tekom vsakodnevnega življenja se vsi srečujemo z raznovrstnimi problemi in okoliščinami, ki lahko močno vplivajo na naše počutje. Kadar pri drugih zaznamo slabo počutje ali opazimo določene težave, bi jim radi pomagali, vendar včasih ne vemo kako. V spodnjih vsebinah lahko najdete uporabne nasvete in napotke za pomoč bližnjemu, ki se lahko sooča z različnimi
Člani projekta V odsevu, ki je projekt Društva študentov medicine Slovenije in se ukvarja z ozaveščanjem o duševnih motnjah in širjenjem zavedanja o pomembnosti duševnega zdravja, pripravljajo že 8. kongres, tokrat z naslovom Ujet v tunelu brez luči. Kongres bo potekal 23. in 24. novembra 2022 med 17. in 20.30 uro na Medicinski fakulteti UL
Ali je vsako slabše počutje že depresija? Read More »
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki se letos osredotoča na temo duševno zdravje ob kriznih dogodkih in dostop do pomoči, je v POPkastu gostovala doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in docentka za promocijo zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Program MIRA). S sogovornico dr. Matejo Hudoklin, specialistko klinične psihologije, sta govorili o duševnem zdravju mladostnikov, o duševnem zdravju ob kriznih dogodkih ter kako (si) lahko pomagamo, da ohranjamo in krepimo duševno zdravje.
Ne nalezemo se samo virusov, ampak tudi prijetnih občutij Read More »
Čeprav je skrb za duševno zdravje pomembna vsak dan, mu v oktobru namenjamo še posebno pozornost – ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobra. Letošnji svetovni dan duševnega zdravja izpostavlja dostopnost do pomoči ob kriznih dogodkih.
Svetovni dan duševnega zdravja: skupaj gradimo varno okolje za duševno zdravje Read More »
Spletno okolje je lahko okolje razvoja, druženja in navdiha. Lahko pa je tudi okolje, kjer poteka nasilje, kjer se krešejo pogledi in kjer nastajajo mnoge stiske. Mladi so zanje še bolj občutljivi in pogosto ne najdejo virov opore, s katerimi bi si lahko pomagali. Kaj v resnici stiska mlade v spletnem okolju in kako jim
Podkast za starše: Kaj stiska najstnike? Read More »
Ljubljana, 28. april 2023 – Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se pridružujemo obeležitvi Slovenskega leta duševnega zdravja z organizacijo vseslovenskega Festivala duševnega zdravja. Ta se bo odvijal v četrtek, 18. maja 2023, med 10. in 19. uro, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bo obiskovalcem vseh generacij na voljo 27 delavnic in predavanj,
V skrbi za duševno zdravje ljudi smo združili moči Read More »
Ljudje, ki se soočajo s shizofrenijo, so pogosto nerazumljeni in izredno ranljivi, zato potrebujejo našo pomoč in oporo. Pogosto se sprašujemo, kako pristopiti do nekoga s shizofrenijo, kako ga vključiti v našo družbo, kako se odzvati na vedenjske, čustvene ali miselne težave, ki so posledica shizofrenije … Naši dvomi in zmotne predstave nas lahko omejijo
Ne morem verjeti, da to pišem. Spomini me včasih preplavijo povsem iznenada in ostro zabolijo. Večinoma sem še vedno skeptična glede deljenja svoje zgodbe. Strah me je, da bi ljudje mislili, da gre za iskanje pozornosti. Da poveličujem stvari. Da sem dramatična. Zato me ravnokar ob pisanju spremlja obupna tesnoba. Ampak ob takih trenutkih pomislim
Dandanes vedno več časa preživimo pred zasloni, saj nam splet ponuja hitro in enostavno priložnost učenja, večje delovne produktivnosti, druženja in zabave. Vse cenejši in enostavnejši dostop do pametnih telefonov in internetne povezave nam omogoča neprekinjen stik z digitalnim svetom. Čeprav je v določenem pogledu uporaba zaslonov in spleta lahko koristna, pa prekomerna raba digitalnih
Priporočila za zdravo uporabo zaslonov pri mladih Read More »
Vsak med nami, kdorkoli in kjerkoli je, ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kar vključuje tudi pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost. Vsako leto 10. oktobra je obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za
Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica Read More »
Ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, 20. februarja 2024, so v UKC Maribor na pobudo Gregorja Prosena, predstojnika urgentnega centra, pripravili posvet o integrirani oskrbi starejših v podravski regiji. Spregovorili so o aktualnih izzivih, ki jih prinaša staranje prebivalstva in naraščanje števila oseb z demenco in številnimi komorbidnimi stanji. S pomočjo številnih sodelujočih strokovnjakov so iskali
Za boljšo oskrbo starejših – Posvet v Podravski regiji Read More »
Danes, 15. marca 2024, obeležujemo 17. Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje«, s katerim želimo poudariti, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse. Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov
Svetovni dan spanja 2024 Read More »
Žalovanje je naš naravni odziv na hudo izgubo. Ne nanaša se zgolj na izgubo bližnje osebe zaradi smrti, temveč tudi na izgubo intimnega odnosa, izgubo službe, plodnosti, življenjskega sloga ali dragocenega predmeta. Najtežja izguba je običajno izguba bližnje osebe, na katero smo bili tesno navezani. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki
V Tolminu se je odvil sklepni dogodek Festivala duševnega zdravja Goriške 2022. Knjižnica Cirila Kosmača je sredi novembra gostila “Živo knjižnico”, ki je ponudila enkratno priložnost za srečanje z osebami, ki imajo osebne izkušnje s težavami v duševnem zdravju ali s škodljivim pitjem alkohola. Taki posamezniki in tudi njihovi bližnji se v družbi pogosto soočajo
“Živa knjižnica” v Tolminu Read More »
V mesecu novembru bo v športni dvorani Lukna (ob Stadionu Ljudski vrt) potekal 7. karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, pod sloganom “Vesolje priložnosti”, ki ga organizira Mestna občina Maribor v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, Fundacijo za
Vabljeni na predstavitev poklicev duševnega zdravja na kariernem sejmu v Mariboru Read More »
Igra je ključnega pomena za zdrav razvoj otroka. Je osrednja dejavnost, ob kateri se otrok razvija kognitivno, vedenjsko, socialno, čustveno, jezikovno in fizično. Otrokom predstavlja varen poligon, na katerem lahko preizkušajo in razvijajo svojo ustvarjalnost ter predvsem vadijo veščine, ki jih bodo potrebovali v življenju. Igro v njeni najpreprostejši obliki lahko zasledimo že zelo kmalu
Pomen igre za otroški razvoj Read More »
Življenje v sodobnem svetu od nas zahteva hiter ritem življenja, prilagajanje nenehnim spremembam in posvečanje pozornosti mnogim dražljajem, s katerimi se srečujemo skozi vsakdan. Običajno je, da imamo sodobni ljudje včasih težave z osredotočanjem in nemirom, saj smo soočeni z različnimi obveznostmi, pričakovanji in pritiski. Vendar pa vsake težave z zbranostjo in osredotočanjem niso motnje,
Motnja pozornosti in hiperaktivnosti Read More »
10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, letos že drugič zapored pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Geslo izpostavlja pomembnost pogovora in spodbuja odprtost, sočutje in podporo. Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora je v Ljubljani potekala novinarska konferenca. Na njej je doc. dr. Saška Roškar, NIJZ, povedala, da je leta 2024 v Sloveniji zaradi samomora umrlo
Skupaj v prizadevanjih za preprečevanje samomorilnosti Read More »
V življenju se velikokrat srečamo s stiskami ali se znajdemo v obdobju povečanega stresa, ko razmišljamo, kaj bi lahko storili, da bi stiska prenehala ali se omilila. Vendar to še ne pomeni, da si želimo umreti. Želimo zgolj prekiniti hudo čustveno bolečino. Kadar se soočamo s samomorilnimi mislimi, za njimi pogosto stojijo občutki utesnjenosti, samote,
Urad Republike Slovenije za mladino je izdal svojo prvo znanstveno monografijo z naslovom Sočutni jezik med mladimi: Povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor. Ta publikacija je del prizadevanj Urada za mladino, da spodbuja strpnejšo komunikacijo med mladimi, zlasti na spletu, kjer so znanstvene raziskave pokazale, da je spletna
Izid znanstvene monografije: Sočutni jezik med mladimi Read More »
V poletnih mesecih je potekala fotografska razstava “Duševno zdravje – zdrav življenjski slog skozi oči fotografov,” na Krakovskem nasipu v Ljubljani, je nastala ob sodelovanju Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira in Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo ob podpori Turizma Ljubljana. Obiskovalci so si lahko ogledali fotografije dijakov ljubljanske Srednje šole za likovno oblikovanje
Razstava Duševno zdravje – zdrav življenjski slog skozi oči fotografov Read More »
Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, smo na mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli spletno strokovno srečanje. Namen srečanja je bil spregovoriti o stigmi in diskriminaciji, ki se nanašata na duševno zdravje, ter o orodjih, ki pripomorejo k njunemu zmanjševanju. Pri tem smo združili poučeno razlago o vplivu
Razumevanje stigme na področju duševnega zdravja je korak k njenemu zmanjševanju Read More »
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je
Po poletnem premoru se Društvo šola zdravja vrača z vodenim sproščanjem v naravi, »DIHAMO Z NARAVO«. Vsakodnevno življenje prinaša številne izzive, ki tako ali drugače vplivajo na naše duševno in telesno zdravje. Da bi se učinkoviteje soočili s temi izzivi in poskrbeli za svoje dobro počutje, so v Društvu šola zdravja v enourno vadbo vključili
Dihamo z naravo: Pridružite se za krepitev duha in telesa Read More »
Pitje alkoholnih pijač je pogost spremljevalec različnih družabnih dogodkov. Vendar pitje alkohola na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, ogroža zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol lahko deluje škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki,
Preprečimo tvegano in škodljivo pitje alkohola Read More »
Psihiater je zdravnik specialist, ki je zaključil študij na medicinski fakulteti in opravil specializacijo iz psihiatrije. Deluje na vseh treh ravneh zdravstva (v zdravstvenih domovih, ambulantah, kliničnih centrih in bolnišnicah) ali v zasebni praksi. Ukvarja se z različnimi psihiatričnimi boleznimi in motnjami. Z dodatno izobrazbo lahko izvaja psihoterapijo, sodno izvedenstvo in forenzično psihiatrijo. Usposobljen je
Med poletnimi počitnicami imajo mladi več prostega časa, lahko pa občutijo tudi večjo stisko kot sicer. Lahko starši naredimo kaj, da to preprečimo? Na kaj moramo biti pozorni? S katerimi digitalnimi stiskami se mladi soočajo in kam se lahko obrnejo po pomoč? To so le nekatera izmed vprašanj, na katere sta v peti epizodi podkasta
Pomoč mladim v stiski Read More »
Zadnje posodobljeno: 6. 10. 2023 Na poplave, ki so Slovenijo prizadele v preteklih dneh, se ljudje odzivamo zelo različno. V takšnih okoliščinah potrebujemo podporo sočloveka in razumevanje. Pri zelo hudih stiskah pa je potrebna strokovna pomoč. Bolj kot »prave besede« je pomembno, da smo na voljo drug za drugega in si nudimo praktično, psihološko in
Prva pomoč v duševni stiski ob poplavah Read More »
Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju
Duševno zdravje v neenakopravnem svetu Read More »
Gibanje že od nekdaj povezujemo z ohranjanjem telesnega zdravja, čeprav je dokazana vzročna povezanost rekreacije z duševnim zdravjem nekoliko »mlajšega veka«, še najbolj sveži pa so dokazi za to, kako koristne so vaje, ki jih delamo za krepitev mišic, za delovanje možganov. Šele pred 20 leti so namreč danski znanstveniki odkrili, da mišice med delovanjem
Proti jesenski depresiji s pomočjo gibanja Read More »
Kljub pravni prepovedi uživanja psihoaktivnih drog, je njihova zloraba v družbi še vedno prisotna in lahko vodi k razvoju zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi. Z izrazom kemična zasvojenost označujemo odzivanje telesa na uživanje določenih psihoaktivnih snovi (npr. alkohol, droge), ki vplivajo na fiziološke procese v našem telesu in so kemične narave. Obstajajo pa tudi nekemične oz.
Zasvojenost s psihoaktivnimi snovmi Read More »
Prihajam kot najmlajša čanica iz 5-članske družine. Kot otrok sem bila navdušena nad vsako stvarjo in takoj, ko sem prestopila prag šole, sem postala aktivna na več področjih. Vpisala sem se na klavir, karate in mažoretke, kar pa sem potem zamenjala za atletiko, ki je postala moja ljubezen in pa na koncu moja največja lekcija
Žalovanje je normalen odziv na izgubo, s katero se ljudje soočimo vsaj nekajkrat v življenju. Proces žalovanja spremljajo neprijetna čustva, vendar so ta vseeno koristna in potrebna. Čustva, ki jih doživljamo v procesu žalovanja, nam omogočijo, da izgubo predelamo. Lahko pa se žalovanje zavleče in čustva ne opravljajo več te svoje funkcije. Takrat se lahko
Aktivno poslušanje je veščina, s katero želimo resnično slišati sogovorca in razumeti sporočilo v ozadju njegovih besed. Kot aktivni poslušalci smo nevtralni, ne obsojajoči in vključeni v pogovor, kar pomeni, da ne odplavamo v mislih drugam ali v naprej razmišljamo o svojem odgovoru. Pozornost usmerjamo na sogovornika in njegovo doživljanje, pri tem pa ga ne
Naučimo se aktivnega poslušanja Read More »
Kadar se nekdo od naših bližnjih sooča s hujšim, dlje časa trajajočim stresom ali stresno motnjo, mu lahko tudi sami ponudimo pomoč. Pomembno je, da poznamo primerne načine, preko katerih posamezniku pomagamo, ne da bi ga dodatno obremenili. Zavedajmo se, da lahko oseba našo pomoč tudi zavrne. Velikokrat pa bo dovolj že to, da posameznik
S programom psihološke prve pomoči pridobimo različna znanja in veščine, predvsem: Pridobljena znanja in veščine s področja psihološke prve pomoči pomembno povečajo naš občutek kompetentnosti in zaupanja vase ter vplivajo na našo pripravljenost, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Kako do znanj psihološke
Mozaik oktobrskega dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravjaVečKonferenca bo priložnost za izmenjavo teoretičnih in praktičnih znanj, povezovanje različnih strok ter skupno razmišljanje o tem, kako nekemične zasvojenosti učinkovito prepoznavati, obvladovati in preprečevati.VečPrva pomoč v duševni stiskiIskanje pomoči, ko se znajdemo v stiski, je znak moči, ne šibkosti. Za razbremenilni pogovor v stiski je na voljo
Nekoč je bila zasvojenost opredeljena kot posledica ponavljajočega uživanja psihoaktivnih snovi (na primer alkohol in droge) in s tem povezanih vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov. Danes pa razumemo, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj jo povezujemo tudi z igranjem videoiger in iger na srečo, uporabo družbenih omrežij, seksualnostjo in pornografijo, pa tudi s povsem vsakdanjimi
Nekemične zasvojenosti Read More »
Skrb zase in krepitev odpornosti na stres sta pomembni za dobro duševno zdravje, vendar se lahko prekomerni stres pojavi zaradi delovnih in drugih obremenitev, na katere sami nimamo vpliva. Za uspešno reševanje težav v duševnem zdravju je bistvenega pomena, da se nanje odzovemo pravočasno. Prepoznavanje zgodnjih znakov težav pri zaposlenih ima ključno vlogo za učinkovito
Znaki slabega duševnega počutja pri zaposlenem Read More »
Psihosocialni svetovalec je strokovnjak z različno izobrazbo (običajno psiholog ali socialni delavec, lahko pa tudi drugo). S psihosocialnim svetovanjem ljudem pomaga pri izboljšanju kvalitete življenja (npr. vzpostavljanje boljših medosebnih odnosov) ali soočanju z lažjimi osebnimi težavami (npr. premagovanje treme pri javnem nastopanju). Pri tem se osredotoča na sedanje probleme in ne posega v globje stiske
Psihosocialni svetovalec in psihoterapevt Read More »
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je
Socialna anksioznost Read More »
Obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja smo na Gorenjskem v oktobru 2024 usmerili v ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje. Organizirali smo vrsto dogodkov, ki so naslavljali različne vidike duševnega zdravja, da bi povečali razumevanje in zmanjšali stigmo, ki je povezana z duševnimi stiskami in spodbudili posameznike k aktivnemu iskanju pomoči, ko jo
Skrb za duševno zdravje na Gorenjskem Read More »
Kadar se soočamo z anksiozno motnjo, pogosto občutimo tesnobo, živčnost, zaskrbljenost in napetost. Ker so ti občutki močni, intenzivni, trajajo dolgo časa in se pojavljajo tudi v situacijah, ki takšnega odziva ne zahtevajo, bistveno znižujejo kakovost našega življenja. Pri obvladovanju anksioznih motenj si lahko v veliki meri pomagamo sami. Sprememba življenjska stila, zdrave navade ali
Anksioznost (tesnoba) Read More »
Vizija Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije pravico do optimalnega duševnega in telesnega blagostanja, zagotoviti pogoje za razvoj in udejanjanje vseh potencialov v poklicnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju ter zagotoviti enakopraven dostop do kakovostnih virov pomoči. Temeljni namen Krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje ter preprečevati težave v duševnem zdravju in duševne motnje vseh prebivalcev Slovenije.
Temelji Programa MIRA Read More »
Na letošnji 19. marec obeležujemo že 14. svetovni dan spanja, mednarodni dogodek namenjen ozaveščanju javnosti o vplivu spanja na naše zdravje in dobro počutje. V tem letu poteka pod sloganom “urejeno spanje za zdravo prihodnost”, ki opozarja, kako veliko vlogo igrajo zdrave spalne navade na kakovost našega življenja v vseh starostnih obdobjih. Urejeno spanje zaobsega
Svetovni dan spanja – urejeno spanje za zdravo prihodnost Read More »
Stigma duševnih težav je v slovenskih delovnih okoljih še vedno pogost razlog za diskriminatorno obravnavo, kar ne vpliva negativno le na osebe s težavami, temveč na celoten kolektiv in delovno organizacijo. Stigma predstavlja veliko oviro pri iskanju pomoči zaposlenih, njihovem okrevanju in vračanju na delo. Stigma povečuje absentizem zaradi duševnih in vedenjskih motenj, povečuje fluktuacijo
Stigma duševnih težav Read More »
Kaj se skriva očku v bradi: branje za starše in dojenčke Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevamo, da bi bilo branje otroku del kakovostnega sodelovanja z otrokom od rojstva dalje, knjiga pa del otrokovega vsakdanjega okolja v družini, zdravstveni ustanovi, v vrtcu in drugod. In sporočamo imenitno novico: po skrbni pripravi in potrpežljivem
Kaj se skriva v branju? In kaj se z branjem odkriva? Read More »
Ministrstvo za solidarno prihodnost je skupaj z Interdisciplinarno delovno skupino Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, katerega upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, v sredo, 19. junija 2024, v Večgeneracijskem centru SOCIO v Celju organiziralo dogodek na temo: KAKO LAHKO LOKALNA SKUPNOST PRIPOMORE K USTVARJANJU POGOJEV ZA IZBOLJŠANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA STAREJŠIH? V razpravi, v kateri
Za izboljšanje duševnega zdravja starejših oseb Read More »
Skrb za duševno zdravje je pomembna vrednota, ki nam poleg telesnega zdravja omogoča optimalno delovanje in premagovanje ovir v življenju. Za krepitev duševnega zdravja lahko veliko naredimo sami. Na tem mestu boste našli nasvete o tem, kako poskrbeti za svoje dobro počutje v posameznih starostnih obdobjih ali vlogah, v katerih se znajdemo tekom življenja. Starši
Krepitev duševnega zdravja po obdobjih Read More »
Centri za duševno zdravje odraslih V Centru za duševno zdravje odraslih (CDZO) lahko strokovno podporo in pomoč dobijo odrasli, starejši od 18 let, z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju.CDZO delujejo v zdravstvenih domovih, na primarni zdravstveni ravni. Vsak center je odgovoren za področje več zdravstvenih domov in pokriva področje približno 64.000 odraslih.CDZO omogočajo hitro in
Že smernice Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo organizacijo služb za duševno zdravje v skupnosti. V Sloveniji se je do leta 2023 vzpostavilo 16 Centrov za duševno zdravje odraslih, ki na lokalni ravni skrbijo za duševno zdravje prebivalcev. Službe novoustanovljenih Centrov za duševno zdravje odraslih skupaj s skupnostnimi psihiatričnimi timi skušajo zagotavljati pretežen del zdravstvene obravnave na
NOVOST: Priročnik za skupnostno obravnavo v Centrih za duševno zdravje odraslih Read More »
Psihosocialna tveganja se lahko pojavljajo na vseh delovnih mestih, v vseh panogah in pri vseh oblikah zaposlitev, vendar so določene poklicne skupine zaradi narave in pogojev dela bolj izpostavljene tem tveganjem (npr. zdravstvo, socialno varstvo ipd.). Čeprav so psihosocialna tveganja specifična za vsako delovno organizacijo in vsako delovno mesto, podatki zadnjih let v državah članicah
14 najpomembnejših psihosocialnih tveganj na delovnem mestu Read More »
Letošnji, že 16. Kulturni bazar bo potekal v sredo, 20. marca med 8. in 19. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osrednja tema bazarja bo Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Predavanja, predstavitve, delavnice, razstave in pogovori bodo poudarili pomembno vlogo kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in
16. Kulturni bazar – Bivanje v sožitju Read More »
Po Ljubljani in Mariboru se Festival duševnega zdravja seli na obalo! Pridružite se nam v Kopru, 23. maja med 10. in 18. uro, kjer bomo skupaj spregovorili o duševnem zdravju, razbijali mite in se naučili, kako bolje poskrbeti zase in za druge. Čakajo vas interaktivni kotički in pester program brezplačnih predavanj in delavnic, namenjenih vsem
Festival duševnega zdravja prvič v Kopru Read More »
Živimo v svetu neprestanega ocenjevanja znanja, ki se prične najpozneje takrat, ko učenec prvič prestopi prag osnovne šole. Večini zaskrbljenost ob preverjanjih znanja ni tuja. Slednje ni nekaj nenavadnega, saj izidi preverjanj vplivajo na prihodnost, torej ali bo učenec uspešno zaključil razrede osnovne, dijak letnike srednje šole, in ali bo kasneje, kot študent, dokončal študij
Obdobje nosečnosti, porod in zgodnje materinstvo je lahko eno izmed najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših v življenju ženske. Vedno je začetek čisto novega življenjskega poglavja, ne glede na to, ali je prvič ali pa morda četrtič, za vsako žensko, partnerja, njune otroke in širšo družino. Dobro je, če ima ženska občutek, da je pripravljena na
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028, organizira 2. Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Z znanjem do zmernosti«, ki poteka 20. in 21. novembra 2023, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Na konferenci, ki se je udeležuje
Pomembno je vedeti, da lahko vsak od nas pomaga osebi v duševni stiski. Bolj pomembno, kot da uporabimo »vse prave besede«, je, da pokažemo pristno zanimanje. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Vabljeni k poslušanju epizode podkasta o psihološki prvi pomoči, v katerem z doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psihologinja, spregovormo
Podkast o psihološki prvi pomoči Read More »
Dne 20. in 21. aprila 2023 je v Stockholmu potekal dogodek z naslovom »Srečanja na visoki ravni o osamljenosti – politične možnosti za boj proti osamljenosti in krepitev duševnega zdravja v EU«. Srečanja smo se udeležile tri predstavnice iz Slovenije, dve predstavnici Ministrstva za zdravje in sama kot vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega
Potekalo je srečanje na visoki ravni o boju proti osamljenosti Read More »
Moje ime je Lidija. Stara sem 61 let. To so že leta, ko nimaš samo trenutkov, ampak imaš čas; čas, ki ti polzi skozi prste. Ustaviš se in zaveš, da še sanjaš in si še kreativen. Še vedno si želiš ljubiti in biti ljubljena. Dolgo, dolgo časa že bolujem za shizofrenijo. Kaj pa je to
Mnogokrat ljudje oklevamo in smo v dvomih, ali naj pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, saj mislimo, da lahko v primeru duševnih težav ukrepajo samo strokovnjaki. Za preseganje teh ovir se lahko spomnimo na situacije, ki zahtevajo veščine prve pomoči. Večina od nas ima opravljen tečaj iz prve pomoči, s katerim smo pridobili
Kaj je psihološka prva pomoč? Read More »
Zaposleni v Razvojni ambulanti z vključenim Centrom za zgodnjo obravnavo in v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujeta v Zdravstvenem domu Ormož, so 28. septembra 2023 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož organizirali strokovni posvet z lokalnimi strokovnjaki v šolstvu, socialnem-varstvu in v zdravstvu. Na njem so spregovorili o izzivih sodelovanja različnih
Izzivi sodelovanja – strokovni posvet v Ormožu Read More »
Ne pozabimo: Vsak človek ima lahko duševne stiske. Vsak človek ima lahko težave v duševnem zdravju. Pomembno je, da vemo, kdaj poiskati strokovno pomoč. Strokovno pomoč poiščimo: Kadar duševne stiske trajajo dlje časa in nas ovirajo pri vsakodnevnih opravilih, na primer ko: Kadar duševne stiske močno spremenijo naše: Pomoč obstaja.Pomembno je, da pomoč pravi čas
Kdaj in kje poiskati pomoč? Read More »
Nosečnost, rojstvo otroka in življenje z dojenčkom je lahko za žensko zelo lep čas. Lahko pa je tudi zelo stresno. Z dojenčkom se ženski in njeni družini spremeni življenje. Dobro je, če ima ženska občutek, da: Kako se lahko ženska počuti po porodu? Po porodu se ženski življenje spremeni.Spremenjeno je tudi telo.Takrat so lahko ženske
Duševno zdravje v nosečnosti, med porodom in po porodu Read More »
V mesecu oktobru, 10. 10., obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. Namen številnih in vsebinsko pestrih aktivnosti, ki jih ob tej priložnosti organizirajo regijski koordinatorji duševnega zdravja, ki delajo pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, so izboljšanje ozaveščenosti in znanja ljudi o duševnem zdravju in usmerjanje k ukrepom, ki izboljšujejo in varujejo duševno zdravje
Utrinki s prireditev ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja… Read More »
Ko se znajdemo v stiski se nam pojavijo številna vprašanja, med drugim tudi »Kako in kje lahko najdemo pomoč?«. Tukaj lahko raziščete kakšne oblike pomoči so na voljo in kako lahko do njih dostopate, kar vam lahko pomaga narediti naslednji korak na poti od stiske do boljšega duševnega počutja. Pomoč v primeru duševne stiske Takojšnja
Na naši poklicni poti se s stresom srečujemo tako v delovnem okolju kot tudi ob prelomnicah, kot so prva zaposlitev, menjava zaposlitve, izguba zaposlitve in upokojitev. Stres v povezavi z delom je običajni odziv na situacijo, ko zaznamo neskladje med delovnimi zahtevami in našimi zmožnostmi spoprijemanja z njimi. Stres nam lahko pomaga pri opravljanju dela.
Pomembno je vedeti: Izziv ali stres pri delu Read More »
Izgorelost pogosto nastopi kot posledica prekomernega, dolgotrajnega učinkovanja stresa na posameznika v povezavi s t.i. storilnostno pogojeno samopodobo in vrednotenjem samega sebe na podlagi zunanjih potrditev. Izgorelost je posledica dlje časa trajajočega procesa zaradi pretiranega delovnega in čustvenega anagažiranja ter predstavlja kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Pri tem je treba biti pozoren na
Pomembno je vedeti: Razlika med utrujenostjo in izgorelostjo Read More »
Negotova situacija, ki smo ji priča, lahko v mnogih ljudeh povzroči različne psihološke stiske in izzove občutke strahu, žalosti, nemoči in izgube nadzora. Nekateri ljudje imajo več informacij, znanja, veščin, kako se s temi stiskami soočiti, drugi manj. Zato je operativna skupina za izvajanje psihološke pomoči v času epidemije COVID-19 zbrala strokovne nasvete, smernice, priročnike
Kje najti gradiva za psihološko pomoč v času soočanja z novim koronavirusom? Read More »
Pandemija covida-19 je pri posameznikih povzročila velik kroničen stres. V raziskavah so ugotovili, da je zaprtje družbe med pandemijo povzročilo porast socialne izolacije, povečanje fizične neaktivnosti in nezdravega prehranjevalnega vedenja. Socialna izolacija in osamljenost sta se povezali s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, kar nakazuje, da bo pustila pandemija dolgoročne posledice na zdravju ljudi, neodvisno
Psihološke in psihosocialne posledice dolgotranje koronavirusne bolezni Read More »
Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je
Generalizirana anksiozna motnja Read More »
V nedavni japonski raziskavi, objavljeni v reviji Frontiers In Psychology, so znanstveniki 1289 ljudi prosili, naj bodo nekaj časa pozorni na to, katere čustvenčke oz. emotikone uporabljajo v svoji digitalni komunikaciji in katera čustva takrat dejansko doživljajo. Nato so o tem poročali raziskovalcem. Slednje je namreč zanimalo, v kolikšni meri in katerih kontekstih uporabljajo katere
Kaj čustvenčki povedo o našem duševnem počutju Read More »
»Skupaj v iskanju dokazov« je geslo 11. evropske konference duševnega zdravja, ki se bo odvijala med 13. do 15. septembrom 2023 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Konferenca sodi med že ustaljene letne dogodke in učne platforme za strokovnjake na področju duševnega zdravja, uporabnike storitev, raziskovalce in vse, ki jih področje duševnega zdravja zanima. Nacionalni
Skupaj v iskanju dokazov Read More »
V organizaciji Zavoda Pelikan – Karitas je potekal enodnevni strokovni seminar, na katerem so bile v središču pozornosti aktualne teme, kot so varni in sočutni odnosi, ki so temelj za duševno zdravje. Seminar je bil namenjen strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami, katere imajo težave z zasvojenostjo in z duševnim zdravjem. Tema
Varni in sočutni odnosi kot zibelka duševnega zdravja Read More »
Področje nekemičnih zasvojenosti postaja vse pomembnejši sestavni del javnega zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje v sklopu implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, zato organizira Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Iskanje zmernosti v svetu neskončnih možnosti«, ki bo potekala 19. maja 2022, s pričetkom ob 9. uri, v M Hotelu v Ljubljani
Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Read More »
Pomemben del telesnega in duševnega zdravja je pestra, uravnotežena in redna prehrana. Kot vsi organi tudi možgani potrebujejo za učinkovito delovanje stalen dotok potrebnih hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano. Kako lahko s prehrano vplivam na duševno počutje? Nekatera živila dvignejo razpoloženje, raven energije in koncentracijo, druga pa imajo nasprotni učinek. Uživanje svežega sadja,
Zakaj se je pomembno zdravo prehranjevati Read More »
Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza ter odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Sami lahko naredimo veliko za svoje dobro duševno zdravje pri delu, kar prispeva tudi k večji varnosti pri delu in preprečevanju poškodb ter obolenj, povezanih z delom. Delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. V nadaljevanju podajamo
Napotki za posameznike Read More »
Stres je normalen odziv človeka na zahtevne življenjske okoliščine in zmerna raven stresa je v našem življenju dobrodošla, saj nas spodbuja k doseganju ciljev ter omogoča občutke ponosa po uspešno doseženih ciljih. V današnjih časih je pretiran stres postal eden izmed vsakodnevnih izzivov, saj se z njim srečujemo vsi – v šoli, na cesti, v
Posttravmatska stresna motnja Read More »
Spoštovani ustvarjalci medijskih vsebin, na vas se obračamo suicidologi in strokovnjaki, zaposleni v različnih slovenskih organizacijah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in preprečevanjem samomora. V luči nedavnih dogodkov, smrti 12 letne deklice zaradi samomora, in načinov, kako so ti dogodki predstavljeni v medijih, čutimo potrebo poudariti pomen odgovornega poročanja o samomoru. Način poročanja o samomoru
Poziv k odgovornemu poročanju o samomoru Read More »
V četrtek, 7. decembra 2023, so se zaposleni iz šestnajstih Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) družili v Ljubljani na strokovnem srečanju. Cilj druženja je bil izmenjava znanja, deljenje dobrih praks in izkušenj, da bi še izboljšali kakovost obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju. Več kot 130 udeležencev sta v uvodnem nagovoru pozdravila Radivoje
Strokovno srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih Read More »
V sredo, 22. septembra 2021, sta se odprla dva nova centra za duševno zdravje. Center za duševno zdravje v Domžalah je namenjen otrokom in mladostnikom, Center za duševno zdravje v Kopru pa odraslim. Z odpiranjem novih centrov za duševno zdravje, tako otrok in mladostnikov kot odraslih, Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, zapolnjuje vrzel,
Nova Centra za duševno zdravje v Domžalah in Kopru Read More »
Na torkovo dopoldne, 25. oktobra 2022, so se v Mladinskem kulturnem centru v Slovenj Gradcu, ob obeležitvi Svetovnega dne duševnega zdravja 2022, zbrali strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva, nevladnih organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo s populacijo otrok, mladostnikov in ki jim je mar za dobrobit mlade generacije. Posebej navdihujoče
Biti mlad je lepo, a dokaj zahtevno Read More »
Ste na teh straneh našli kaj, o čemer bi radi izvedeli več ali bolj podrobno? Vas zanimajo še druga, z duševnim zdravjem povezana področja in viri? Pobrskajte po spodnjem seznamu in nadaljujte vožnjo v smeri, ki vam najbolj ustreza. Upamo, da čim prej najdete to, po kar ste prišli. Želimo vam varno pot do cilja
Informativni spletni viri Read More »
V aprilu bodo na spletni platformi Pozitivna psihologija za boljše življenje na voljo številna predavanja, ki v ospredje postavljajo pozitivne in svetle plati človekove osebnosti ter pomagajo prispevati k boljši kakovosti življenja. V središču področja pozitivne psihologije je razkrivanje in raziskovanje virov moči, ustvarjalnosti, poguma, zanosa, upanja, opolnomočenja, zdravih prepričanj in učinkovitega spoprijemanja z življenjskimi
7. konferenca o kreativnosti in cikli predavanj pozitivne psihologije Read More »
V petek, 9. septembra 2022, je v Zdraviliškem domu v Dobrni potekalo strokovno srečanje zaposlenih, ki delajo v Centrih za duševno zdravje odraslih (CDZO) v celjski zdravstveni regiji. Od skupno 16 trenutno delujočih CDZO v Sloveniji, ki so bili vzpostavljeni v okviru Programa MIRA, jih celjska zdravstvena regija premore kar štiri. Vsi CDZO so sestavljeni
Regijsko srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih Read More »
Implementacija, spremljanje in evalvacija Naloge upravljanja implementacije in spremljanje aktivnosti programa so določene v vsakokratnem akcijskem načrtu za dvo- ali triletno obdobje. Ob zaključku posameznega obdobja sledi evalvacija izvedenih ukrepov po posameznih prednostnih področjih. Evalvacija ukrepov drugega akcijskega obdobja Evalvacija izvedenih ukrepov akcijskega načrta je bila opravljena s sodelovanjem vodij in namestnikov imenovanih interdisciplinarnih delovnih
Implementacija, spremljanje in evalvacija Read More »
Možgani so središče, iz katerega izhaja naše vedenje in počutje, zato lahko sprememba v njihovem delovanju vodi k različnim okvaram spomina, pozornosti, osredotočenosti, načrtovanja, reševanja problemov. Poleg tega njihova oškodovanost lahko povzroča čustvene, razpoloženjske in vedenjske spremembe ter težave pri zaznavanju resničnosti. Slabše delovanje možganov lahko povzročijo različni dejavniki kot so bolezen, poškodba, zastrupitve, uživanje
Posledice možganskih poškodb ali vnetja možganov Read More »
Konec meseca marca 2023 se je v Ljubljani odvil Vikend celostne obravnave duševnega zdravja, ki smo ga organizirali študenti psihoterapije, psihologije, medicine, biopsihologije, družinske terapije in farmacije. Dogodek je bil organiziran z namenom izobraževanja in ozaveščanja o pomembnosti duševnega zdravja ter spodbujanja sodelovanja med različnimi strokami na tem področju. Z raznolikim programom predavanj, okroglih miz
Vikend celostne obravnave duševnega zdravja Read More »
Dne 4. 12. 2024 se je v Kongresnem centru Thermana Park Laško odvilo Strokovno srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih (CDZO), na katerem se je zbralo kar 180 strokovnih delavcev iz vseh delov Slovenije. Dogodek je bil namenjen predstavitvi in izmenjavi izkušenj o podpornih in terapevtskih skupinah, ki predstavljajo nepogrešljiv steber pomoči pacientom
Ljubljana, 25. maja 2022 – Z današnjim dnem in do konca šolskega leta bo potekala medijska kampanja pod geslom »V skrbi za duševno zdravje ljudi«, ki je namenjena celotni populaciji Slovenije v starosti nad 18 let. S kampanjo, ki poteka v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, katerega upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje
Kampanja ozaveščanja Programa MIRA Read More »
V sodelovanju z Društvom Mlada Akademija je bila izvedena že druga okrogla miza s področja duševnega zdravja, z naslovom Z radovednostjo preko omejitev. Prva okrogla miza je bila izvedena v letu 2022 in je naslavljala pomen ravnovesja štirih stebrov: misli, vedenja, telesa in čustev. Spregovorili pa so tudi o pomenu pravočasnega prepoznavanja porušenega ravnotežja ter
Duševno zdravje raziskovalcev na začetku njihove kariere Read More »
Čeprav sosednji državi se Italija in Slovenija dokaj razlikujeta na področju organiziranosti skrbi za duševno zdravje. Medtem, ko so v Italiji z zakonom v letu 1979 stopili na pot popolne deinstitucionalizacije in zaprli vse psihiatrične bolnišnice, je v Sloveniji raven institucionalizacije še vedno precej visoka. Kljub temu pa smo se v teh letih tudi v
Skrb za duševno zdravje, podobnosti in razlike med Italijo in Slovenijo Read More »
Strokovnjaki pri mnogih posameznikih opažajo prekomerno uporabo interneta, družbenih omrežij, videoiger, iger na srečo, pornografije, pa tudi prekomerne oblike prehranjevanja, nakupovanja, dela, telesne aktivnosti ipd. Te oblike vedenja se sčasoma lahko razvijejo tudi v (nekemično) zasvojenost. Podobno kot velja za zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, tudi nekemične zasvojenosti povezujemo z bistvenim znižanjem kakovosti vsakodnevnega življenja zasvojenega
Kje lahko poiščem pomoč, če se soočam z nekemično obliko zasvojenosti? Read More »
Program MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev duševnega zdravja
Vse več je dokazov, da preživljanje časa v naravnih in pol naravnih okoljih, kot so mestni parki, gozdovi, hribi, reke in obalna območja, lahko zmanjša tveganja za nastanek različnih zdravstvenih in socialnih težav, vključno s srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo, depresijo in osamljenostjo, hkrati pa krepi odpornost za soočanje z vsakodnevnimi in tudi dolgoročnimi življenjskimi izzivi.
Učinkovitost terapij z naravo – nov globalni raziskovalni projekt RESONATE Read More »
Zaradi epidemioloških razmer smo bili minulo leto vsi, še posebej naši šoloobvezni otroci in mladostniki, prisiljeni veliko časa presedeti pred računalniškimi zasloni. Mnogo več in dlje kot običajno. Tudi za druženje s prijatelji in igro na svežem zraku ni bilo veliko možnosti in časa. Sedaj med poletnimi počitnicami, je čas, da vsi čim večkrat izklopimo
Zdravo in aktivno preživljanje otroških počitnic Read More »
Vprašalnik je prirejen po brošuri Duševno zdravje na delovnem mestu (NIJZ), Lestvica stresa na delovnem mestu (D. Fontana)
Predstavljamo bistvene ugotovitve raziskave o duševnih stiskah, ki je potekala med novembrom 2020 in januarjem 2021. Raziskovalci NIJZ v sodelovanju z drugimi strokovnjaki na področju duševnega zdravja so želeli ugotoviti, kakšne duševne stiske doživljajo ljudje med epidemijo COVID-19, kako se z njimi spoprijemajo ter kakšno psihosocialno podporo in pomoč bi želeli imeti na voljo. Med
Izsledki raziskave o duševnih stiskah v času epidemije COVID-19 Read More »
Pediater je zdravnik za otroke in mladostnike do dopolnjenega 19. leta starosti. Poleg drugih zdravstvenih težav se lahko na pediatra obrne tako mladostnik sam kot starši otrok in mladostnikov, kadar so zaznane težave v duševnem počutju. Pediater je vključen tudi v redne sistematične preglede, kjer lahko odkrije morebitne duševne stiske ali težave otrok in mladostnikov.
Naši možgani so izjemno zanimiv, kompleksen in hkrati skrivnosten sistem, ki orkestrira in določa vse, kar počnemo ter kako delujemo. Skupaj v interakciji z okoljem pogojujejo naše duševno zdravje in počutje, saj usmerjajo naše misli, občutke in vedenje. Sodobna dognanja nevroznanosti so omogočila nove uvide in poglobljeno razumevanje našega psihološkega ustroja, čeprav ostaja še veliko
Teden možganov: mednarodna akcija ozaveščanja o možganih Read More »
V Cankarjevem domu so se lotili projekta, v katerem želijo povezati področje kulture, umetnosti, zdravja, blagostanja na temo glasbe in demence. Na ta način si prizadevajo preko umetnosti in njenega povezovanja z zdravjem ozaveščati ljudi, zato pripravljajo dva dogodka, ki se dotikata motenj spomina in demence, namenjena tudi svojcem in drugim bližnjim osebam z demenco.
Duševno zdravje in umetnost Read More »
Na slovesnosti, ki je potekala v petek, 23. maja 2025, na zasedanju 78. generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi, so bile tudi letos podeljene prestižne nagrade posameznikom in institucijam z vsega sveta za njihov izjemen prispevek k razvoju in promociji javnega zdravja. Med njimi je prvič v zgodovini predstavnica Slovenije, zdravnica Jožica Maučec Zakotnik,
Z izrazom kemična zasvojenost označujemo odzivanje telesa na uživanje določenih psihoaktivnih snovi (npr. alkohol, droge), ki vplivajo na fiziološke procese v našem telesu in so kemične narave. Obstajajo pa tudi nekemične oz. vedenjske zasvojenosti, ki nimajo organske podlage, temveč jih ponavljamo zaradi pozitivnih posledic na naše počutje (npr. zasvojenost z igrami na srečo, družbenimi omrežji,
Vedenjske ali nekemične oblike zasvojenosti Read More »
vropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki poteka na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) od 20. do 24. oktobra, je znova priložnost za razmislek o pogojih dela zaposlenih, o zaznavanju tveganj za varnost in zdravje ter o tem, kako jih odpraviti oziroma preprečiti.
Pozitivni premiki pri duševnem zdravju na delovnem mestu Read More »
Kadar občutimo telesne, miselne in čustvene znake paničnega napada (npr. bolečina v prsih, trepetanje, pospešeno bitje srca, občutek dušenja, potenje, omedlevica, mravljinčenje, brezupno razmišljanje…), se lahko počutimo ranljive in prestrašene. Ob diagnozi panične motnje in ustrezni strokovni obravnavi lahko panične napade sčasoma učinkovito obvladujemo in zmanjšamo njihovo pogostost in intenzivnost. Poleg samega zdravljenja panične motnje
28. maja 2024 je v Hiši generacij v Laškem potekal strokovni dogodek za javnost z naslovom “Ne obUPaj, živi!”, ki ga je organiziral Center za socialno delo Celje, enota Laško, v sodelovanju z NIJZ, OE Celje. Namen dogodka je bil javnosti osvetliti pomembnost povezovanja različnih institucij na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorov v Savinjski
O duševnem zdravju in samomorilnosti: “Ne obUPaj, živi!” Read More »
Možgani kot eden izmed kompleksnih sistemov človeškega telesa niso le središče uma, temveč tudi stičišče vseh informacij, ki prihajajo iz našega telesa ter zunanjega okolja. Delujejo kot dirigent našemu doživljanju, vedenju in delovanju, zato predstavljajo pomemben del telesnega in duševnega zdravja. Velik del sodobne znanosti se zaradi tega usmerja prav na njihovo preučevanje. Čeprav zapleteno
Teden možganov 2022 – tema letošnjega dogodka se glasi »Utelešeni« Read More »
Zloraba alkohola je v Sloveniji velik osebni in družbeni problem. Glede na pogostost uživanja alkohola ločimo tvegano ali škodljivo pitje, ki na dolgi rok vodi k zasvojenosti. Z izrazom kemična zasvojenost označujemo odzivanje telesa na uživanje določenih psihoaktivnih snovi (npr. alkohol, droge), ki vplivajo na fiziološke procese v našem telesu in so kemične narave. Obstajajo
Zasvojenost z alkoholom Read More »
V ponedeljek, 4. julija 2022, se je na ljubljanski fakulteti za Računalništvo in informatiko odvila zaključna konferenca programa COOL KIDS. Na konferenci so bili predstavljeni rezultati pilotske izvedbe programa, ki smo ga v Sloveniji pričeli uvajati v letu 2020 znotraj štirih partnerskih ustanov: v ljubljanskem in mariborskem Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše ter
Nad anksioznost slovenskih otrok in mladostnikov odslej tudi s programom COOL KIDS Read More »
Mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja Iščete pomoč v duševni stiski? Bi se zgolj radi s kom pogovorili, spoznali osebe s podobnimi izkušnjami in dilemami ali poiskali novo podporno okolje? V našem seznamu izvajalcev so zbrane uradno registrirane zdravstvene in socialne storitve s področja pomoči v duševnih in drugih stiskah ter krepitve duševnega zdravja,
Mreža virov pomoči Read More »
Skupaj za zdravje je preventivni program, ki nudi strokovno podporo pri skrbi za bolj zdrav življenjski slog in kakovostno življenje z namenom izboljšanja zdravja prebivalcev Slovenije. Prizadeva si za preventivno delovanje proti kroničnim boleznim različnih starostnih populacij. Univerzalno dostopen nacionalni program se že od leta 2002 izvaja v ambulantah družinske medicine in v zdravstveno-vzgojnih centrih
MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola – je slovenska iniciativa znotraj EU na področju izvirnega in celostnega reševanja alkoholne problematike. Deluje kot spletna baza informacij in virov o uporabi in zlorabi alkohola, nagovarja pa tako strokovnjake kot splošno populacijo. S svojim delovanjem želi oblikovati varno alkoholno politiko in preventivne programe proti škodljivemu
Splošni pogoji uporabe mesta www.zadusevnozdravje.si 1. Uvod Spletno mesto je za namen tega obvestila pojem, ki zajema vse spletne strani na naslovu www.zadusevnozdravje.si 2. Vsebina spletnega mesta Vse vsebine, ki se nahajajo na spletnem mestu so informativnega značaja in služijo predvsem informiranju. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ) se obvezuje, da bo storil vse kar
Delodajalci se čedalje bolj zavedajo pomena obvladovanja psihosocialnih tveganj ter z njimi povezanega delovnega stresa in njegovih neželenih posledic na zdravje ter varnost zaposlenih. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) so dolžni preprečevati, odpravljati in obvladovati vsa tveganja na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev, vključno s psihosocialnimi. Številni
Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu Read More »
Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,
V Ljubljani bo v četrtek, 25. maja 2023, potekal Veseli dan prostovoljstva, vrhunec nacionalnega tedna prostovoljstva (22. – 26. 5.), ki ga Slovenska filantropija organizira že 24. leto. Na ta dan se bodo med 13. in 17. uro na Prešernovem trgu predstavile številne prostovoljske organizacije z namenom tako druženja že obstoječih kot privabljanja novih prostovoljcev.
Prostovoljstvo podpira duševno zdravje Read More »
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v sklopu Programa MIRA organizirali spletno nacionalno srečanje z naslovom “Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših”, ki je potekalo 8. novembra med 9. in 14. uro. Dogodka se je udeležilo 220 udeležencev iz zdravstva in socialnega varstva, odločevalci na državni in lokalni ravni,
Depresija se mi je pred približno 20 leti razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, ki mi je skoraj povsem omejila življenje. Zaradi tesnobe, ki sem jo občutila v množici ljudi, sem se začela izogibati druženju s prijatelji, sprehodom, prireditvam, celo nakupom v trgovini. Nelagodje pred odhodom iz stanovanja je bilo tako močno, da sem velikokrat dobila
Katera so najpomembnejša tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu od doma, kako lahko strokovne delavke in delavci vključijo področja, ki bodo predstavljena na konferenci, v ocenjevanje tveganj, na kaj opozarjati delodajalce, katere vidike je potrebno vključevati v usposabljanja za varno in zdravju prijazno delo ter kakšni so načrti za prihodnost…so osrednje vsebine konference,
Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu Read More »
Nacionalni program duševnega zdravja se imenuje Program MIRA. Program je načrt. Nacionalni program pomeni, da je program za ljudi, ki živimo v državi Sloveniji. Pomembno je, da smo ljudje zdravi. To je pomembno za posameznika. To je pomembno tudi za državo, družbo in skupnost. Pomembna sta tako telesno kot duševno zdravje. Če skrbimo za dobro
Kdo smo in kaj delamo? Read More »
Kadar se nekdo od naših bližnjih sooča z anksiozno motnjo, mu lahko tudi sami ponudimo pomoč, če smo dovolj poučeni o značilnih simptomih in načinih, ki mu lahko pomagajo, ne da bi ga dodatno obremenili. Velikokrat pomaga že, da smo osebi na voljo in lahko računa na nas. V nadaljevanju navajamo nekaj načinov nudenja pomoči:
Anksioznost (tesnoba) Read More »
Specialni pedagog (v preteklosti imenovan defektolog) je strokovnjak, ki obravnava otroke in mladostnike z razvojnimi ali učnimi težavami. Usposobljen je za odpravljanje težav na področju branja in pisanja, matematičnih veščin, nihanja pozornosti, samostojnega učenja, uporabe učnih ali organizacijskih strategij ipd. Preko svojega dela si prizadeva, da bi ti otroci in mladostniki izkoristili svoj učni potencial
V marcu 2018 se je zgodil pomemben mejnik v slovenskem prostoru, saj je parlament sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28). Nacionalni program duševnega zdravja MIRA predstavlja prvi tovrstni program in temelji na resoluciji kot osrednjemu strateškemu dokumentu, ki v ospredje postavlja pomembnost duševnega blagostanja in skrb za duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije.
Da zdravje ni le stvar zdravstva razumemo že lep čas in tudi v praksi postaja medsektorsko povezovanje vedno tesnejše in pomembnejše. Mladi so v sodobnem času prepoznani kot ranljiva skupina. Družbene neenakosti, globalne negotovosti in razvojne specifike terjajo svoj davek tudi na njihovem duševnem zdravju, mreža pomoči pa še vedno ne zmore v zadostni meri
Filmska umetnost v skrbi za duševno zdravje ljudi Read More »
V svetu, kjer je meja med koristno uporabo tehnologije in zasvojenostjo vse tanjša, postajajo nekemične zasvojenosti eden najpomembnejših javnozdravstvenih izzivov sodobne družbe. Raziskave in izkušnje s terena kažejo, da se tudi v Sloveniji soočamo z naraščanjem tovrstnih težav, zato sta poglobljeno razumevanje in celostno delovanje na tem področju nujna.
4. Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Read More »
– Kje najstniki lahko poiščejo pomoč na spletu v stiski?– Kaj predstavlja spletno svetovanje in ali je varno za najstnike, da delijo svoje težave na spletu?– Kateri so najpogostejši viri stisk za najstnike in kako se lahko sami soočajo s težavami?– Kje je na voljo brezplačna strokovna pomoč za najstnike (in tudi odrasle) v duševni
Pomoč mladostnikom v stiski tudi na spletu Read More »
Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki pomaga ljudem z duševno motnjo, razvojnimi težavami ali telesno nezmožnostjo zaradi bolezni, poškodbe, starosti ali okvare. S svojimi pristopi jih spodbuja pri tem, da postanejo neodvisni in opolnomočeni člani družbe ter kljub svojim oviram živijo polno življenje. Osredotoča se na izboljšanje splošne kakovosti posameznikovega življenja na različnih področjih –
NIJZ OE Nova Gorica že četrto leto zapored organizira Festival duševnega zdravja Goriške regije, ki povezuje obeležitve Svetovnega dneva preprečevanja samomora, Svetovnega dneva duševnega zdravja in meseca preprečevanja zasvojenosti. Bogat program letošnjega Festivala duševnega zdravja Goriške regije vključuje več strokovnih srečanj, predavanj in posvetov, ki so namenjeni tako strokovni kot splošni javnosti in spremljevalne aktivnosti,
Festival duševnega zdravja Goriške regije 2025 Read More »
Oktober ni samo mesec, v katerem obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja (10. oktober), ampak je tudi mesec, ko se proti Ljubljani vsako leto odpravi na tisoče študentov iz vse Slovenije. Med njimi tudi mnogo brucev. Študentsko življenje prinaša veliko novih izzivov, ki občutno vplivajo na duševno zdravje. Zato smo na Območni enoti Ljubljana združili sile
Pandemija in številni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni so korenito posegli na številna področja našega vsakdanjega življenja in še poglobili dejavnike stresa, ki imajo, med drugim, velik vpliv tudi na naše duševno zdravje in počutje. Številne raziskave zadnjega leta (tako tuje kot domače) jasno nakazujejo poslabšanje duševnega zdravja v času pandemije pri različnih populacijah. Med
Vpliv epidemije covid-19 in z njo povezanih ukrepov na študente Read More »
V četrtek, 1. decembra 2022, je v Rimskih termah potekalo Strokovno srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih (CDZO). Udeleženci so prihajali iz vseh šestnajstih CDZO, ki so se v zadnjih treh letih odprli širom Slovenije. Namen srečanja je bil pridobivanje novih strokovnih znanj, krepitev vezi med Centri in strokovnjaki, ki delujejo v njih.
Strokovno srečanje zaposlenih v Centrih za duševno zdravje odraslih Read More »
Nedavna ameriška kohortna študija je med osebami, ki so prebolele akutno fazo bolezni Covid-19 (vsaj 30 dni po pozitivnem testu) potrdila višje tveganje za pojav težav v duševnem zdravju, kot so anksiozno-depresivna motnja, stresne motnje, težave s spanjem, nevrokognitivne težave, zloraba substanc ipd. Skupino so primerjali tudi z osebami, ki so prebolele akutno fazo sezonske
Preprečevanje okužbe z novim koronavirusom koristi tudi duševnemu zdravju Read More »
10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki je namenjen ozaveščanju in spodbujanju ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja po vsem svetu. Vsako leto se ob obeležitvi izpostavi ena od tem, ki zadeva duševno zdravje ljudi in letošnja se navezuje na spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu. V okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, ki
Obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja 2024 v Laškem Read More »
Mladostništvo je čas v življenju, ko postajamo odrasli. Na prehodu iz otroštva v mladostništvo doživimo puberteto. V puberteti: To pomeni,da postajamo odrasle ženske in moški.Mladostnikom in mladostnicamse spreminja telo.Spreminjajo se tudi odnosi.Mladi postajajo bolj samostojni.Učijo se o sebi,spoznavajo sami sebe.Spoznavajo, kaj je zanje pomembno.Razvijajo mnenje o samem sebi.Rečemo, da razvijajo občutek lastne vrednosti.Rečemo, da mladostniki
Duševno zdravje v mladostništvu Read More »
Težko rečemo, kdaj ljudje postanemo odrasli. Eni mladi se po zaključeni srednji šoli zaposlijo. Drugi mladi gredo študirat. Eni zgodaj dobijo družino. Drugi si vzamejo čas za potovanja in raziskujejo različne možnosti. Odrasli ljudje smo si med sabo različni. Vsi imamo v življenju veliko preizkušenj. Drugi ljudje in družba od nas zahtevajo veliko stvari. V
Duševno zdravje odraslih Read More »
Vabljeni k udeležbi na spletni konferenci, v kateri bo v sklopu projekta CultureForHealth predstavljeno poročilo, ki obsega pregled ukrepov na področju vpliva kulture na zdravje ter dobro počutje. CultureForHealth je projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija s partnerji po vsej Evropi. Projekt koordinira Culture Action Europe, partnerji pa soTrans Europe Halles, Central Denmark Region, The
V jesenskem času Nacionalni inštitut za javno zdravje vsako leto organizira preventivno akcijo Otroci za varnost v prometu v sodelovanju z regijskimi osnovnimi šolami in policijskimi postajami. Cilj akcije je ozaveščati udeležence v prometu o škodljivih učinkih alkohola in spodbujati varno vožnjo brez alkohola in ostalih psihoaktivnih snovi. V Sloveniji je alkohol pogosto prisoten na
Otroci sporočajo: »Srečno pot brez alkohola!« Read More »
Živ? Živ! je spletna postaja, kjer o duševnem zdravju in samomoru pišejo strokovnjaki in ljudje z osebnimi izkušnjami. Je stičišče informacij, raziskav in preventivnih programov. Namenjena je osebam s samomorilnimi mislimi, njihovim svojcem ter vsem ljudem, ki občutijo stisko ali pa se vsakodnevno srečujejo z ljudmi, ki so v stiski. Zastavljena je v obliki postaje,
OMRA je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Poglavitni cilj programa je seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Preko ozaveščanja ljudi o duševnem zdravju in težavah si želi premagati nekatere izzive s področja razpoloženjskih motenj kot so hitra
Koncept mreže šol, ki promovirajo zdravje, se je razvil že v 80. letih prejšnjega stoletja na pobudo strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Sveta Evrope in Evropske komisije. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol in se usmerila k razvojnim programom za promocijo zdravja na področju zdrave prehrane, gibanja in duševnega zdravja skozi evalvacijo učinkov preventivnih
Delo v zdravem delovnem okolju prinaša številne koristi: prispeva k našemu dobremu počutju in učinkovitemu delovanju, krepi duševno in telesno zdravje, omogoča socialne stike ter prinaša priložnosti za uspeh in razvoj. Takšno delovno okolje nas varuje pred pojavom težav v duševnem zdravju, poleg tega lahko tudi olajša okrevanje ob duševnih motnjah. Po drugi strani pa
Koristi zdravega delovnega okolja Read More »
V petek, 12. maja 2023, ob 13. uri, ste lahko na tem spletnem mestu “v živo” prisluhnili pogovoru ministrov ob okrogli mizi z naslovom »V skrbi za duševno zdravje ljudi«, na kateri so sodelovali: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, Luka Mesec, minister
Potekala je okrogla miza ministrov z naslovom »V skrbi za duševno zdravje ljudi« Read More »
Datum posodobitve: 15. 11. 2023 Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, v okviru implementacije Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, organizira 2. Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Z znanjem do zmernosti«, ki bo potekala 20. in 21. novembra 2023, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Nekemične
2. Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti: »Z znanjem do zmernosti« Read More »
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) lahko strokovno podporo in pomoč dobijo otroci, mladostniki in njihovi starši, ki potrebujejo podporo ali pomoč pri reševanju stisk ali ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja. CDZOM si prizadeva za preprečevanje, pravočasno ukrepanje, učinkovito zdravljenje duševnih težav in motenj ter
Otroci in mladostniki Read More »
19. in 20. septembra 2024 je v Portorožu potekala 7. znanstvena in strokovna konferenca v organizaciji Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na njej je doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr..med., vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje starejših, ki deluje v okviru Programa Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, sodelovala s prispevkom
Duševno zdravje odraslih na trgu dela in starejših odraslih Read More »
V mesecu maju je Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva organizirala 7. kongres preventivne medicine, ki je potekal v konferenčnih dvoranah Hotela City v Mariboru in hkrati tudi na daljavo preko aplikacije ZOOM. 3-dnevnega dogodka se je udeležilo približno 200 domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij javnega zdravstva. Na srečanju strokovne javnosti (zdravnikov,
Javno zdravje – dosežki, nova spoznanja in izzivi prihodnosti Read More »
Če zaposleni v delovni organizaciji trpijo zaradi stresa, se kažejo posledice tudi na ravni delovne organizacije. Za takšne delovne organizacije so značilni: slabi medosebni odnosi med zaposlenimi ter med zaposlenimi in vodstvom visoka fluktuacija oz. pogosto menjavanje kadrov: fluktuacija povzroča motnje v delovanju podjetja in njegovi uspešnosti, saj je treba odhajajoče zaposlene nadomeščati; pomeni tudi
Značilnosti nezdravega delovnega okolja Read More »
Svetovni dan duševnega zdravja je bil v svetu prvič obeležen pred tridesetimi leti, 10. oktobra 1992, na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje, organizacije z več kot 150 državami članicami. Na Gorenjskem ob tej priložnosti vsako leto organiziramo strokovno srečanje. Letos smo v spletni obliki gostili različne strokovnjake, ki so naslavljali temo: Zaznane stiske otrok
Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju Read More »
Pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, se je zbrala ekipa strokovnjakov z različnih področij, ki so s skupnimi močmi pripravili metodološko ogrodje za izvedbo raziskav, s katerimi bo mogoče prepoznati vsebine s področja duševnega zdravja, ki so že zastopane v vzgojno-izobraževalnih procesih in tiste vsebine, ki so manjkajoče, a bi jih bilo treba
Odkrivanje manjkajočih vsebin s področja duševnega zdravja v vzgoji in izobraževanju Read More »
Na Brdu pri Kranju je 24. maja 2022 potekala konferenca z naslovom »Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Predstavljeni so bili rezultati raziskave o varnosti in zdravju pri delu na domu, strokovnjaki pa so med drugim
Povzetek s konference Dela(j)mo na domu – poskrbimo tudi za duševno zdravje Read More »
Ne boj se je elektronsko glasilo društva DAM – Društva za pomoč osebam z depresijo in anskioznimi motnjami – ki že od 2005 naprej zagotavlja kakovostne informacije o težavah v duševnem zdravju in oblikah podpore ter omogoča delovanje forumov uporabnikov za medsebojno podporo ali izmenjavo informacij glede na različne potrebe in stiske. DAM se zavzema
Dobo 21. stoletja sta temeljno zaznamovala in oblikovala svetovni splet in porast digitalnih tehnologij, ki so korenito posegle v vse aspekte našega življenja. Dandanes je skoraj nepredstavljivo živeti brez pametnega telefona in številnih aplikacij, računalnika ali tablice, raznih elektronskih medijev in družbenih omrežij … Vse te nove tehnologije in naprave so zelo priljubljene tudi med
Nove smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih Read More »
10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Med strategijami preprečevanja tega, žal še vedno zelo pogostega vzroka smrti tako v Sloveniji kot svetu, se v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavlja t. i. »Vizija nič«. Strategija si prizadeva za to, da bi, kot pove že ime samo, samomor izkoreninili. To pa lahko v družbi dosežemo le
»Vizija nič« : nobenega samomora več Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
