Iskalni rezultati za: pogovorne ure

Knjižnica gradiv

V spodnji zbirki gradiv so zbrane informativne in poučne vsebine iz različnih področij duševnega zdravja. Gradiva so namenjena tako splošni kot strokovni javnosti. Prebirate lahko med zanimivimi brošurami, plakati, stripi, zloženkami, publikacijami, poročili ipd. Za lažje navigiranje med posameznimi vsebinskimi področji in vrstami gradiv, si lahko pomagate s spodnjim iskalnikom.

Knjižnica gradiv Read More »

Kako naj si kot mladostnik/ca uredim svoj (vsak)dan?

V obdobju mladostništva lahko občasno občutimo veliko pritiskov, bodisi v zvezi s šolo, zahtevami staršev ali ohranjanjem prijateljev. Hkrati gremo skozi veliko telesnih, spolnih in čustvenih sprememb. Normalno je, da se včasih počutimo, kot da je vsega preveč. Ob tem nam pomaga, če si uredimo vsaj tiste stvari, ki jih lahko nadzorujemo. V naši moči

Kako naj si kot mladostnik/ca uredim svoj (vsak)dan? Read More »

Iskanje varnega okolja

Ljudje smo po svoji naravi družabna bitja in potrebujemo stike z drugimi ljudmi. Ti nam delajo družbo, nam pomagajo pri oblikovanju mnenj in sprejemanju odločitev, z drugimi ljudmi sodelujemo pri delu, z njimi delimo svoja veselja in radosti ter nam nudijo oporo, ko smo žalostni ali nam je težko. Vsak med nami se občasno znajde

Iskanje varnega okolja Read More »

Vabilo na predstavitev poročila o vplivu kulture na zdravje in dobro počutje – CultureForHealth Report

Vabljeni k udeležbi na spletni konferenci, v kateri bo v sklopu projekta CultureForHealth predstavljeno poročilo, ki obsega pregled ukrepov na področju vpliva kulture na zdravje ter dobro počutje. CultureForHealth je projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija s partnerji po vsej Evropi. Projekt koordinira Culture Action Europe, partnerji pa soTrans Europe Halles, Central Denmark Region, The

Vabilo na predstavitev poročila o vplivu kulture na zdravje in dobro počutje – CultureForHealth Report Read More »

Svetovni dan spanja – urejeno spanje za zdravo prihodnost

Na letošnji 19. marec obeležujemo že 14. svetovni dan spanja, mednarodni dogodek namenjen ozaveščanju javnosti o vplivu spanja na naše zdravje in dobro počutje. V tem letu poteka pod sloganom “urejeno spanje za zdravo prihodnost”, ki opozarja, kako veliko vlogo igrajo zdrave spalne navade na kakovost našega življenja v vseh starostnih obdobjih. Urejeno spanje zaobsega

Svetovni dan spanja – urejeno spanje za zdravo prihodnost Read More »

Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah

Duševno zdravje je področje, ki je bilo dolgo zapostavljeno in o katerem se  ni veliko govorilo. Za duševno zdravje so pomembni različni dejavniki na ravni posameznika, skupnosti in okolja, ki ga krepijo in varujejo ali ogrožajo. Ti dejavniki so bistveni sestavni del različnih sistemskih ureditev, družbeno kulturnih usmeritev in politik, kot so ekonomska ureditev, socialna

Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah Read More »

9 strokovnih srečanj ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja

Živimo v svetu, ki postaja vse bolj polariziran in razdvojen. 2020 in 2021 ni zaznamovala le epidemija, saj so bile hkrati razkrite pomembne neenakosti v socialno-ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, pomanjkanju človekovih pravic, idr. Vse te neenakosti pa pomembno vplivajo tudi na posameznikovo duševno zdravje. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne

9 strokovnih srečanj ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja Read More »

Jožetova zgodba

Živjo. Star sem 20 let, izhajam iz stroge konzervativne družine, zato je bilo od mene pričakovano, da je moja prva izbira srednje šole gimnazija. Oktobra začnem študij medicine, vendar je bila moja pot daleč od rožnate, križev pot pa še vedno poteka. Že od majhnega nisem bil podoben svojim vrstnikom, bil sem zadržan zase, tih

Jožetova zgodba Read More »

Kako se lotiti učenja?

Prideš iz šole, doma pa te čakata naloga in ponavljanje učne snovi za naslednji dan. Včasih si, kot vsi, utrujen/a, raje bi počel/a druge stvari ali pa ne vidiš smisla v učenju. Spraviti se k učenju zato sproži odpor. Šolskim obveznostim se seveda ne moremo izogniti. Na vsak način jih moramo opraviti. Zato bo lažje,

Kako se lotiti učenja? Read More »

Vzpostavljeni mobilni timi strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu

Zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje

Vzpostavljeni mobilni timi strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu Read More »

Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

28. aprila vsako leto obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, kar je priložnost, da Mednarodna organizacija dela (ILO) izpostavi najbolj aktualno temo s področja. Letos je dan posvečen posledicam podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja*, ki ga upravlja Nacionalni inštitut

Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva Read More »

Prvi viri pomoči v stiski

Če je stiska zelo huda, lahko pomoč poiščete: Odrasli Otroci in mladostniki Dodatni viri pomoči v duševni stiski Lahko se obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja v centrih za duševno zdravje in v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja oziroma na dodatne vire pomoči v duševni stiski, predstavljene spodaj. Svetovalec v vzgoji in

Prvi viri pomoči v stiski Read More »

Priporočila za zdravo uporabo zaslonov pri mladih

Dandanes vedno več časa preživimo pred zasloni, saj nam splet ponuja hitro in enostavno priložnost učenja, večje delovne produktivnosti, druženja in zabave. Vse cenejši in enostavnejši dostop do pametnih telefonov in internetne povezave nam omogoča neprekinjen stik z digitalnim svetom. Čeprav je v določenem pogledu uporaba zaslonov in spleta lahko koristna, pa prekomerna raba digitalnih

Priporočila za zdravo uporabo zaslonov pri mladih Read More »

Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov?

Približuje se konec leta, ko se navadno oziramo nazaj in delamo načrte za naprej. Letošnje leto je bilo drugačno in za večino polno izzivov. Nekatere stvari, ki so se nam zgodile so bile težje, pomembno pa je, da ne pozabimo tudi na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile in na vse tisto dobro

Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov? Read More »

Opis programa

Program MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev  duševnega zdravja

Opis programa Read More »

Poskrbimo za dober spanec

Skrb za kakovosten spanec je pomemben steber telesnega in duševnega zdravja ter osnovna človekova potreba. Spanec je več kot le čas za počitek, saj se med spanjem telo obnavlja, kopiči energijo in utrjuje spomine. Za dober spanec moramo upoštevati tako količino kot kakovost spanja. Večina odraslih potrebuje med 7 in 9 ur neprekinjenega spanja. Potrebe

Poskrbimo za dober spanec Read More »

Nespečnost

Spanje je ena izmed pomembnih telesnih potreb, ki omogočajo normalno delovanje osrednjega živčevja in ritem izločanja hormonov. Poleg prehrane in telesne dejavnosti predstavlja tudi enega izmed pomembnih temeljev zdravega življenjskega sloga. Pomanjkanje spanja se sprva kaže kot slabše razpoloženje, kasneje pa tudi preko težav s pozornostjo in spominom. Med spanjem se naše telo in um

Nespečnost Read More »

Duševno zdravje in umetnost

V Cankarjevem domu so se lotili projekta, v katerem želijo povezati področje kulture, umetnosti, zdravja, blagostanja na temo glasbe in demence. Na ta način si prizadevajo preko umetnosti in njenega povezovanja z zdravjem ozaveščati ljudi, zato pripravljajo dva dogodka, ki se dotikata motenj spomina in demence, namenjena tudi svojcem in drugim bližnjim osebam z demenco.

Duševno zdravje in umetnost Read More »

Za dobro duševno zdravje poleti

Zdravstvene institucije v poletnem času pogosto opozarjajo na obremenilni učinek visokih temperatur na človekovo telo. Čeprav ob tem največkrat pomislimo na zadostno hidracijo, zaščito kože pred soncem in hlajenje bivalnih prostorov za razbremenitev srčno žilnega sistema, pa zaradi visokih poletnih temperatur naraste tudi število nekaterih akutnih težav v duševnem zdravju. Na šoli javnega zdravja Univerze

Za dobro duševno zdravje poleti Read More »

Pravno obvestilo

Splošni pogoji uporabe mesta www.zadusevnozdravje.si 1. Uvod Spletno mesto je za namen tega obvestila pojem, ki zajema vse spletne strani na naslovu www.zadusevnozdravje.si 2. Vsebina spletnega mesta Vse vsebine, ki se nahajajo na spletnem mestu so informativnega značaja in služijo predvsem informiranju. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ) se obvezuje, da bo storil vse kar

Pravno obvestilo Read More »

Kompulzivno prenajedanje

Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,

Kompulzivno prenajedanje Read More »

Nekemične zasvojenosti – izziv 21. stoletja?

Porast nekemičnih zasvojenosti, med katerimi v zadnjem času prevladuje digitalna zasvojenost, opažajo tudi slovenski strokovnjaki. V četrtek, 19.5.2022, je v Ljubljani potekala Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Iskanje zmernosti v svetu neskončnih možnosti«, na kateri so strokovnjaki spregovorili o tej problematiki ter povezanih izzivih in rešitvah. Nekemične zasvojenosti postajajo vse večji izziv Nacionalna

Nekemične zasvojenosti – izziv 21. stoletja? Read More »

Povzetek s konference Dela(j)mo na domu – poskrbimo tudi za duševno zdravje

Na Brdu pri Kranju je 24. maja 2022 potekala konferenca z naslovom »Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Predstavljeni so bili rezultati raziskave o varnosti in zdravju pri delu na domu, strokovnjaki pa so med drugim

Povzetek s konference Dela(j)mo na domu – poskrbimo tudi za duševno zdravje Read More »

Aleksina zgodba

Dihej, dihej, dihej, še tri minute pa boš doma, še en ovinek. Drž ključe trdno. Dihej. Pomir se. Nehej! Nehej! Nehej! Samo še malo. Leva noga, desna noga. Leva noga, desna noga. Ugh, zakaj zmerej ko gre use uredu. Okej še malo. Hiša. Vrata. Okej doma sem. Odklen pa zapri. Odklen pa zapri. Zdej se

Aleksina zgodba Read More »

Praktični napotki za obvladovanje psihosocialnih tveganj za 6 področij

V nadaljevanju so predstavljeni praktični napotki za obvladovanje psihosocialnih tveganj s šestih najpomembnejših področij, kjer nastajajo in sicer gre za  preveliko /premajhno delovna zahtevnost (obremenitev), avtonomijo zaposlenih, odnose na delovnem mestu in v organizaciji, podporo vodstvenih delavcev in sodelavcev, vlogo in odgovornost v organizaciji ter spremembe v organizaciji. Pri vsakem področju je naveden želeni rezultat,

Praktični napotki za obvladovanje psihosocialnih tveganj za 6 področij Read More »

Kako kot mladostnik/ca skrbim za zdrav življenjski slog

Za telesno zdravje in dobro duševno počutje moramo skrbeti skozi vse življenje. V času mladostništva ugotavljamo, kdo smo kot posamezniki, odkrivamo, kaj nam je ali ni všeč in  iščemo sebi ustrezne rutine. Da se lahko učinkovito soočamo z vsemi spremembami, nam omogoča zdrav življenjski slog. Dobro telesno in duševno zdravje sta temelja za to, da

Kako kot mladostnik/ca skrbim za zdrav življenjski slog Read More »

12 napotkov za dobro duševno počutje na delovnem mestu

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je skupna odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Tudi sami lahko naredimo veliko za svoje duševno zdravje pri delu. Dobro duševno počutje na delovnem mestu prispeva k višji učinkovitosti, večji varnosti pri delu ter preprečevanju poškodb in obolenj. Če pri sebi prepoznate zdravstvene težave zaradi prekomernega stresa ali izgorelosti,

12 napotkov za dobro duševno počutje na delovnem mestu Read More »

Svetovni dan spanja 2024

Danes, 15. marca 2024, obeležujemo 17. Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje«, s katerim želimo poudariti, da če želimo izboljšati zdravje prebivalstva, moramo zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse. Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov

Svetovni dan spanja 2024 Read More »

Anoreksija

Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,

Anoreksija Read More »

Bulimija

Prehrana predstavlja pomemben del posameznikovega življenjskega sloga in z njo se na dnevni ravni srečujemo vsi. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo vplivajo na naše razpoloženje in počutje. Zaradi tega znanje o sestavi uravnoteženih obrokov in vzdrževanje telesne teže znotraj nam prilagojenih okvirjev pomembno pripomoreta h kakovosti našega življenja. Poleg same hranilne sestave hrane,

Bulimija Read More »

V otroštvu

Duševno zdravje otrok predstavlja pomemben del njihovega telesnega zdravja, je temelj dobrega počutja, kakovostnega življenja in plodnega sodelovanja z drugimi ljudmi v skupnosti. Starši smo tisti, ki v prvi vrsti skrbimo za zdravje in dobrobit naših otrok, zato v nadaljevanju sledi nekaj uporabnih nasvetov in predlogov, s katerimi lahko prispevamo k njihovemu dobremu počutju. Poskrbimo

V otroštvu Read More »

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si

Raziskave zadnjega desetletja so povzročile pravo revolucijo v dojemanju različnih vplivov na duševno zdravje, delovanje možganov in centralnega živčnega sistema v povezavi z delovanjem črevesja, ki je celo dobilo nadimek »naši drugi možgani«. Ta prispevek skuša  povzeti, kako zdravje oz. ravnovesje črevesne mikrobiote, skupne populacije mikroorganizmov v človeškem črevesju, vpliva na naše duševno počutje in

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si Read More »

Socialni delavec

Socialni delavec je strokovnjak, ki spodbuja socialne spremembe, pomaga pri vključevanju v družbeno življenje ter si prizadeva opolnomočiti posameznika pri zavzemanju za svoje pravice. Deluje na področju socialnih služb (centri za socialno delo, socialni zavodi, zavodi za zaposlovanje), šolstva (vrtec, osnovna in srednja šola, šole s prilagojenim programom, vzgojne ustanove, varstveno-delovni centri), zdravstva (pediatrija, psihiatrija

Socialni delavec Read More »

Kako lahko odpravljamo stigmo v delovnih okoljih

Vodstveni in kadrovski delavci imajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnega okolja, ki podpira duševno zdravje in zmanjšuje stigmo duševnih težav. V nadaljevanju so zbrana priporočila, ki lahko organizacijam pomagajo pri oblikovanju vključujoče in podporne kulture. Najpomembnejši pogoji oz. dejavniki za zmanjševanje stigme v delovnih okoljih so: Ključno vlogo pri odpravljanju stigme v delovnih okoljih imajo

Kako lahko odpravljamo stigmo v delovnih okoljih Read More »

Kaj čustvenčki povedo o našem duševnem počutju

V nedavni japonski raziskavi, objavljeni v reviji Frontiers In Psychology, so znanstveniki 1289 ljudi prosili, naj bodo nekaj časa pozorni na to, katere čustvenčke oz. emotikone uporabljajo v svoji digitalni komunikaciji in katera čustva takrat dejansko doživljajo. Nato so o tem poročali raziskovalcem. Slednje je namreč zanimalo, v kolikšni meri in katerih kontekstih uporabljajo katere

Kaj čustvenčki povedo o našem duševnem počutju Read More »

Stiske med mladostniki

V obdobju mladostništva se srečujemo z različnimi izzivi in preizkušnjami. Naše razpoloženje se spreminja, zato smo lahko del dneva dobre volje, drug del pa slabše razpoloženi. Ob tem slabo duševno počutje ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali se na vsak način izogibati. Vsaka čustva, tudi neprijetna, imajo namreč svoj namen (npr. žalost nam

Stiske med mladostniki Read More »

Upravljanje programa

Upravljanje Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028 Upravljanje poteka na treh ravneh: nacionalni, regionalni in lokalni. Večplastna struktura upravljanja Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA zagotavlja učinkovito načrtovanje, izvajanje in spremljanje programa. Vladni Svet RS za duševno zdravje Svet za duševno zdravje Programu MIRA zagotavlja politično podporo in deluje kot platforma za usklajevanje politik ter sprejemanje

Upravljanje programa Read More »

Mladostništvo

Mladostništvo je burno življenjsko obdobje pomembnih sprememb, ki zahtevajo veliko prilagajanja od mladostnikov, njihovih staršev, bližnjih oseb in njihove okolice, zaradi česar je včasih lahko vsem vpletenim tudi težko. Poskušali smo najti odgovore na vprašanja, kaj vse se dogaja v tem življenjskem obdobju in je zanj  povsem običajno, pa tudi kdaj in kaj storiti, ko

Mladostništvo Read More »

Z vključevanjem vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese tudi do obvladovanja anksioznosti ob preverjanju znanja

Živimo v svetu neprestanega ocenjevanja znanja, ki se prične najpozneje takrat, ko učenec prvič prestopi prag osnovne šole. Večini zaskrbljenost ob preverjanjih znanja ni tuja. Slednje ni nekaj nenavadnega, saj izidi preverjanj vplivajo na prihodnost, torej ali bo učenec uspešno zaključil razrede osnovne, dijak letnike srednje šole, in ali bo kasneje, kot študent, dokončal študij

Z vključevanjem vsebin s področja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese tudi do obvladovanja anksioznosti ob preverjanju znanja Read More »

Petrova zgodba

Zdravo, star sem 27 let in prihajam iz dokaj netipične balkanske družine. Po narodnosti sem 1/4 Hrvat, 1/4 Srb, 1/2 Bosanec po očetovi strani pa izviram iz Črne Gore. Celo svoje življenje živim v Sloveniji ter sem posledično “imigriral” v slovensko kulturo. Oče je po narodnosti Srb pravoslavne vere, mama pa Hrvatica katoliške vere, njuna

Petrova zgodba Read More »

Nasilje v družini

O nasilju v družini govorimo, kadar družinski član izvaja katerokoli izmed oblik nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno) nad drugim družinskim članom ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino. K nasilju se uvrščajo tudi telesno kaznovanje, zanemarjanje ali zalezovanje drugega člana (ožje ali širše) družine. Zaradi nepoznavanja znakov nasilja, občutkov sramu

Nasilje v družini Read More »

Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Delodajalci se čedalje bolj zavedajo pomena obvladovanja psihosocialnih tveganj ter z njimi povezanega delovnega stresa in njegovih neželenih posledic na zdravje ter varnost zaposlenih. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) so dolžni preprečevati, odpravljati in obvladovati vsa tveganja na delovnem mestu, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev, vključno s psihosocialnimi. Številni

Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu Read More »

Lidijina zgodba

Moje ime je Lidija. Stara sem 61 let. To so že leta, ko nimaš samo trenutkov, ampak imaš čas; čas, ki ti polzi skozi prste. Ustaviš se in zaveš, da še sanjaš in si še kreativen. Še vedno si želiš ljubiti in biti ljubljena. Dolgo, dolgo časa že bolujem za shizofrenijo. Kaj pa je to

Lidijina zgodba Read More »

Depresivni in tesnobni občutki pri otrocih in mladostnikih

Kako lahko kot starši pomagamo mladim ob doživljanju depresivnih in tesnobnih občutkov Otroci tekom odraščanja preizkušajo različne strategije za soočanje z novimi stresnimi situacijami (npr. vstop v šolo, spoznavanje novih ljudi) ali neprijetnimi čustvi (žalost, strah). Ker svoje zmožnosti za soočanje s stiskami še razvijajo, niso najbolje prilagojeni na doživljanje velikih obremenitev, negotovosti in z

Depresivni in tesnobni občutki pri otrocih in mladostnikih Read More »

Vprašalnik

Vprašalnik je povzet po priročniku Ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih ter obvladovanje psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu, Priročnik za vodstvene kadre. Izdelan je bil v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ)

Vprašalnik Read More »

5 korakov za obvladovanje psihosocialnih tveganj

Obvladovanje psihosocialnih tveganj poteka podobno kot obvladovanje ostalih tveganj za zdravje in varnost pri delu (ocena, načrtovanje ukrepov, implementacija, vrednotenje, kontinuirano spremljanje in izpopolnjevanje) in ga lahko razdelimo na več ravni, primarno (obvladovanje tveganj in promocijo dobrega duševnega počutja pri delu), sekundarno (ozaveščenost in krepitev kompetenc zaposlenih) in terciarno (zmanjševanje škodljivih posledic izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem,

5 korakov za obvladovanje psihosocialnih tveganj Read More »

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

“Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu” je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu. Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja, ki ga upravlja Nacionalni inštitut

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja Read More »

Javno zdravje – dosežki, nova spoznanja in izzivi prihodnosti

V mesecu maju je Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva organizirala 7. kongres preventivne medicine, ki je potekal v konferenčnih dvoranah Hotela City v Mariboru in hkrati tudi na daljavo preko aplikacije ZOOM. 3-dnevnega dogodka se je udeležilo približno 200 domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij javnega zdravstva. Na srečanju strokovne javnosti (zdravnikov,

Javno zdravje – dosežki, nova spoznanja in izzivi prihodnosti Read More »

Akcijski načrt 2022-2023 – za krepitev duševnega zdravja

V četrtek, 31. marca 2022, je Vlada RS potrdila Akcijski načrt 2022-2023 za izvajanje v letu 2018 sprejete Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja, Programu MIRA. Poudarki in prednostna lestvica aktivnosti sledijo prvotno začrtanim smernicam, hkrati pa na področju skrbi za duševno zdravje upoštevajo tudi trenutne potrebe prebivalstva in aktualne  okoliščine. Namen in vizija Programa

Akcijski načrt 2022-2023 – za krepitev duševnega zdravja Read More »

Skupaj v iskanju dokazov

»Skupaj v iskanju dokazov« je geslo 11. evropske konference duševnega zdravja, ki se bo odvijala med 13. do 15. septembrom 2023 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Konferenca sodi med že ustaljene letne dogodke in učne platforme za strokovnjake na področju duševnega zdravja, uporabnike storitev, raziskovalce in vse, ki jih področje duševnega zdravja zanima. Nacionalni

Skupaj v iskanju dokazov Read More »

Panična motnja

Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je

Panična motnja Read More »

Obsesivno-kompulzivna motnja

Vsi se v življenju večkrat soočimo s tesnobo oz. anksioznostjo, bodisi zaradi trenutnih ali pričakovanih situacij, ki so za nas na kakršenkoli način stresne, neprijetne ali naporne. V takšnih situacijah običajno občutimo nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost. Običajno je, da ljudje včasih premlevamo, prevprašujemo svoje odločitve ali smo negotovi glede prihodnosti, zato je

Obsesivno-kompulzivna motnja Read More »

Depresija

Vsi ljudje smo kdaj polni energije in dobre volje, včasih pa se počutimo potrte in nejevoljne. Naše razpoloženje se tekom dneva spreminja glede na notranje (npr. telesno počutje) in zunanje dejavnike (npr. stres, različni dogodki in situacije), saj smo na vsakodnevni ravni soočeni z mnogimi dejavniki, ki vplivajo na naše razpoloženje. Nihanje razpoloženja je nekaj

Depresija Read More »

Duševno zdravje in destigmatizacija starejših

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se zavedamo hitrih demografskih sprememb, staranja prebivalstva in dolgožive družbe. V skladu s pristopom Svetovne zdravstvene organizacije, da je zdravje stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja, se zavedamo, da nalog ne moremo uresničiti le z močjo zdravstvenega sistema. Da bi izboljšali zdravstvene rezultate je potreben trajnostni pristop, ki vključuje različne sektorje,

Duševno zdravje in destigmatizacija starejših Read More »

Skrbi me za prijatelja_ico v stiski

Kaj je v moji moči, da mu pomagam? V času mladostništva sta nam prijateljstvo in druženje z vrstniki pomembna. Če smo si z nekom blizu, ga redno videvamo in dobro poznamo, zato lahko prepoznamo spremembe v počutju drugega. Če opazimo, da se prijatelj, sošolka ali vrstnik dlje časa obnaša drugače, kot običajno, postanemo zaskrbljeni. Želimo

Skrbi me za prijatelja_ico v stiski Read More »

Učinkovitost terapij z naravo – nov globalni raziskovalni projekt RESONATE

Vse več je dokazov, da preživljanje časa v naravnih in pol naravnih okoljih, kot so mestni parki, gozdovi, hribi, reke in obalna območja, lahko zmanjša tveganja za nastanek različnih zdravstvenih in socialnih težav, vključno s srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo, depresijo in osamljenostjo, hkrati pa krepi odpornost za soočanje z vsakodnevnimi in tudi dolgoročnimi življenjskimi izzivi. 

Učinkovitost terapij z naravo – nov globalni raziskovalni projekt RESONATE Read More »

Depresija

Depresija je duševna motnja, ki vpliva na naše razpoloženje, misli, čustva, vedenje in telesno počutje ter posledično prizadene celotno naše delovanje. Znaki depresije se pojavljajo postopoma in jih, vsaj v začetku, sploh ne opazimo, ali pa jih celo zamenjamo z drugimi obolenji. Ko prepoznamo simptome in razumemo značilnosti depresivne motnje, jo lažje sprejmemo in se

Depresija Read More »

Adrijanova zgodba

Naj bo moja zgodba naša zgodba! Cena želje po uspehu je višja kot katerikoli avto ali luksuzna dobrina. Če pretiravaš, plačaš z anksioznostjo in izgorelostjo. Zakaj bi mi verjeli? Zato ker sem nekdo, ki še danes plačuje za svojo neprevidnost. Pa naj se vrnem na začetek. Ko sem se 1. januarja z avtomobilom odpravil na

Adrijanova zgodba Read More »

Jezim se na ves svet

Izražanje jeze na ustrezen način Jeza je eno izmed štirih osnovnih čustev (veselje, žalost, strah in jeza), zato jo doživlja vsak izmed nas. Sproži se v situacijah, kadar se dogaja nekaj za nas pomembnega. V času mladostništva jezo običajno doživljamo močneje ali pogosteje kot v času otroštva. Jezo doživljamo v socialnih situacijah, kadar imamo občutek,

Jezim se na ves svet Read More »

Amberina zgodba

En pozitiven pozdrav vsem vam moji bralci. Ja, zares pozitiven, tega nam velikokrat primanjkuje, pa vendar je tako zelo potrebno, da se skozi dan in življenje začnemo prebijati lažje, predvsem pa lepše. Sem 21 – letno dekle, ki je v življenju doživelo že zares veliko stvari, a kljub vsem se trudim večino dni po svetu

Amberina zgodba Read More »

Monografija o samomoru – Samomor v Sloveniji in svetu

Izšla je nova monografija Samomor v Sloveniji in svetu – opredelitev, raziskovanje, preprečevaje in obravnava. Monografija je nastala kot plod sodelovanja med slovenskimi strokovnjaki, ki so dejavni na kliničnem, raziskovalnem in javnozdravstvenem področju preprečevanja samomora. Monografija ponuja obsežno zbirko znanja in usmeritev za nadaljnje delovanje na področju suicidologije v Sloveniji in po svetu. Izdajatelj je

Monografija o samomoru – Samomor v Sloveniji in svetu Read More »

Vprašalnik

Vprašalnik je prirejen po brošuri Duševno zdravje na delovnem mestu (NIJZ), Lestvica stresa na delovnem mestu (D. Fontana)

Vprašalnik Read More »

Kaj pomeni biti najstnik_ca?

Mladostništvo je obdobje, ki nastopi po otroštvu in se od njega razlikuje po nekaterih razvojnih nalogah ter telesnih in drugih spremembah. Z drugimi izrazi ga lahko imenujemo najstništvo, adolescenca ali puberteta, ki pomeni začetek mladostništva. Kot pričetek mladostništva običajno štejemo starost med 11. ali 12. letom, ko se pričnejo pojavljati prvi znaki spolnega razvoja in

Kaj pomeni biti najstnik_ca? Read More »

Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu

Spolni razvoj je pomemben del razvoja v času mladostništva. Morda se nam kot najstnikom zdi celo najpomembnejši. Spolnost nas prične zanimati in z njo se veliko ukvarjamo, po drugi strani pa nam lahko povzroča tudi skrbi, pomisleke, dileme… V resnici smo se s spolnostjo in njenim raziskovanjem začeli ukvarjati že kot otroci preko igre. Spolni

Spolno zorenje, raziskovanje in odkrivanje spolne identitete v mladostništvu Read More »

Depresivno počutje pri mladostnikih

V življenju doživljamo različna čustva, od prijetnih (veselje, presenečenje, ponos) do manj prijetnih (žalost, potrtost, razočaranje). V času mladostništva pa so ta bolj intenzivna in se hitreje spreminjajo. Naše razpoloženje se v dnevu spreminja, kar je povsem običajno. Včasih lahko pri sebi ali prijatelju prepoznamo, da se stvari ne veseli(mo) več tako, kot smo/se jih

Depresivno počutje pri mladostnikih Read More »

Krepitev samopodobe

Kaj je samopodoba? Samopodoba je naše mnenje o sebi, ki smo ga oblikovali na podlagi svojih izkušenj s svetom. Razumemo jo lahko kot notranji glas, ki presoja in vrednoti naše lastnosti, znanje, telesne zmožnosti… Pomembna je zato, ker na podlagi samopodobe postavljamo svoje cilje, sprejemamo odločitve ter postavljamo meje in načine kako lahko drugi ravnajo

Krepitev samopodobe Read More »

Nova Centra za duševno zdravje v Domžalah in Kopru

V sredo, 22. septembra 2021, sta se odprla dva nova centra za duševno zdravje. Center za duševno zdravje v Domžalah je namenjen otrokom in mladostnikom, Center za duševno zdravje v Kopru pa odraslim. Z odpiranjem novih centrov za duševno zdravje, tako otrok in mladostnikov kot odraslih, Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, zapolnjuje vrzel,

Nova Centra za duševno zdravje v Domžalah in Kopru Read More »

S čim se soočam v obdobju pubertete?

Mladostništvo predstavlja dinamično obdobje razvoja, saj se kot mladostniki srečujemo s hitrimi spremembami v razvoju, na katere se moramo nenehno prilagajati. To v nas lahko vzbudi dvom vase ali druge prehodne stiske, ki predstavljajo običajen del razvoja, dokler ne motijo poteka našega vsakodnevnega življenja. Pomemben del odraščanja in zorenja v času mladostništva predstavlja preizkušanje različnih

S čim se soočam v obdobju pubertete? Read More »

Anksiozno počutje pri mladostnikih

V življenju lahko doživljamo različne strahove ali pa obdobja tesnobnosti oziroma anksioznosti. Ta se lahko pojavijo v času povišanega stresa in obremenitev, na primer ob ocenjevalnih obdobjih, zaključevanju polletja, vstopu v nov razred ali šolo, času tekmovalne sezone… Lahko pa se anksiozno počutje pojavi brez nam poznanega razloga, zato včasih ne vemo, od kod prihaja.

Anksiozno počutje pri mladostnikih Read More »

Smo mladostniki res tako težavni?

V družbi se je uveljavilo prepričanje, da je mladostništvo obdobje uporništva. Zaradi tega lahko v času odraščanja okrog sebe pogosto slišimo opazke, da smo mladostniki težavni, muhasti, nepredvidljivi, občutljivi ipd. Čeprav so ta prepričanja med ljudmi okoli nas dokaj utrjena, niso nujno resnična. Večine mladostnikov namreč ne moremo označiti kot problematičnih, saj je glavnina najstnikov

Smo mladostniki res tako težavni? Read More »

Goriški Festival duševnega zdravja

Z dogodkom “Prvi kilometer” so se na mestnem trgu v Vipavi pričele aktivnosti v okviru že tretjega  regijskega Festivala duševnega zdravja na Goriškem.  Da je gibanje za dobro duševno zdravje neobhodno, so pokazali tudi predstavniki vseh treh soorganizatorjev vipavskega dogodka, ki so složno “zapedalirali” v prvi kilometer in s to simbolno gesto otvorili Festival. Otvoritveno

Goriški Festival duševnega zdravja Read More »

Odnosi s starši v mladostništvu

Odnosi s starši ali skrbniki predstavljajo velik del našega odraščanja. Kot mladostniki začnemo vse bolj razmišljati s svojo glavo, preživljati vse manj časa s starši in vse več z vrstniki v primerjavi z otroštvom. Če smo svoje starše včasih videli kot vsemogočne heroje in »super junake«, lahko sedaj uvidimo, da tudi starši občasno delajo napake

Odnosi s starši v mladostništvu Read More »

Mladostniški partnerski odnosi

Že v obdobju otroštva smo razvijali simpatije, v času mladostništva pa se pričnejo pojavljati tudi prve zaljubljenosti. Kot mladostniki postanemo bolj radovedni in pozorni na nasprotni ali isti spol na drugačen način kot v otroštvu. Veliko časa lahko namenimo razmišljanju o zaljubljenosti, privlačnosti in spolnosti. Sprašujemo se, kako izgleda povabilo na zmenek, prvi poljub, držanje

Mladostniški partnerski odnosi Read More »

Odnosi s prijatelji

Druženje z vrstniki in prijatelji predstavlja pomemben del našega odraščanja. V času mladostništva si po navadi želimo več časa preživljati s svojimi prijatelji. Z njimi se pogovarjamo o različnih stvareh, ki jih doživljamo. S prijatelji tudi delimo svoja razmišljanja in občutenja, za katere se nam zdi, da jih drugi ne razumejo (npr. starši, učitelji). Prijatelji

Odnosi s prijatelji Read More »

Poklicno odločanje

Živimo v svetu, ki nam ponuja veliko poklicnih možnosti. Hkrati se z razvojem družbe in tehnologije pojavljajo tudi novi poklici. Širok nabor poklicnih izbir je koristen, saj si vsak izmed nas lahko najde poklic, ki mu je všeč in bo z njim lahko razvijal svoje spretnosti. Hkrati pa lahko izbiranje med toliko možnostmi predstavlja tudi

Poklicno odločanje Read More »

Obporodno obdobje

Obdobje nosečnosti, porod in zgodnje materinstvo je lahko eno izmed najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših v življenju ženske. Vedno je začetek čisto novega življenjskega poglavja, ne glede na to, ali je prvič ali pa morda četrtič, za vsako žensko, partnerja, njune otroke in širšo družino. Dobro je, če ima ženska  občutek, da je pripravljena na

Obporodno obdobje Read More »

Zasvojenost z alkoholom

Zloraba alkohola je v Sloveniji velik osebni in družbeni problem. Glede na pogostost uživanja alkohola ločimo tvegano ali škodljivo pitje, ki na dolgi rok vodi k zasvojenosti. Z izrazom kemična zasvojenost označujemo odzivanje telesa na uživanje določenih psihoaktivnih snovi (npr. alkohol, droge), ki vplivajo na fiziološke procese v našem telesu in so kemične narave. Obstajajo

Zasvojenost z alkoholom Read More »

Kakšna čustva doživljamo mladostniki?

V času mladostništva se srečujemo z raznolikimi čustvi. Doživljamo lahko tako prijetna čustva (npr. veselje, presenečenje, ponos, zadovoljstvo) kot neprijetna čustva (npr. žalost, strah, sram, krivda, ljubosumje). Čustva so lahko tudi bolj ali manj intenzivna, trajajo pa lahko od nekaj trenutkov do več dni. V času odraščanja lahko doživljamo mnoga čustva, za katere včasih ne

Kakšna čustva doživljamo mladostniki? Read More »

Proti jesenski depresiji s pomočjo gibanja

Gibanje že od nekdaj povezujemo z ohranjanjem telesnega zdravja, čeprav je dokazana vzročna povezanost rekreacije z duševnim zdravjem nekoliko »mlajšega veka«, še najbolj sveži pa so dokazi za to, kako koristne so vaje, ki jih delamo za krepitev mišic, za delovanje možganov. Šele pred 20 leti so namreč danski znanstveniki odkrili, da mišice med delovanjem

Proti jesenski depresiji s pomočjo gibanja Read More »

Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo?

Strah je eno izmed osnovnih čustev. Kaže se v pospešenem bitju srca, plitvejšem dihanju, potenju, suhih ustih ipd. Čeprav strah pogosto razumemo kot nekaj slabega, je v resnici koristno čustvo, saj nas varuje v ogrožujočih situacijah. Poleg tega nas pripravi tudi na aktivno soočanje z nevarnostjo (npr. nas naredi pozornejše na signale iz okolja). Sprožilci

Kakšne strahove imamo mladostniki in kako si lahko pomagamo? Read More »

Spolni razvoj pri mladostnikih

Pomemben del mladostništva predstavlja spolni razvoj. Na telesni ravni se pričnejo kazati razlike med fanti in dekleti. Pojavljanje prvih znakov spolnega zorenja lahko sproži različne odzive in občutke, kot so negotovost, sram, strah, dileme in nelagodje v določenih situacijah (npr. preoblačenje pred telovadbo). S spolnim razvojem se mladostnikom običajno porajajo tudi vprašanja o telesni privlačnosti

Spolni razvoj pri mladostnikih Read More »

e-Delavnice To sem jaz za preventivno podporo mladostnikom na daljavo

V času epidemije covid-19 in posledično šolanja na daljavo je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil gradivo s priporočili za izvajanje e-delavnic, usmerjenih v razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter krepitve zdrave samopodobe mladih. Vsebine so pripravljene za učitelje, druge izvajalce izobraževanj mladine in za starše ter namenjene podpori mladostnikom v času odraščanja. So preventivno

e-Delavnice To sem jaz za preventivno podporo mladostnikom na daljavo Read More »

Spolni razvoj pri mladostnicah

Pomemben del mladostništva predstavlja spolni razvoj. Na telesni ravni se pričnejo kazati razlike med fanti in dekleti. Pojavljanje prvih znakov spolnega zorenja lahko sproži različne odzive in občutke, kot so negotovost, sram, strah, dileme ter nelagodje v določenih situacijah (npr. preoblačenje pred telovadbo). S spolnim razvojem se mladostnikom običajno porajajo tudi vprašanja o telesni privlačnosti

Spolni razvoj pri mladostnicah Read More »

Mreža virov pomoči

Mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja Iščete pomoč v duševni stiski? Bi se zgolj radi s kom pogovorili, spoznali osebe s podobnimi izkušnjami in dilemami ali poiskali novo podporno okolje? V našem seznamu izvajalcev so zbrane uradno registrirane zdravstvene in socialne storitve s področja pomoči v duševnih in drugih stiskah ter krepitve duševnega zdravja,

Mreža virov pomoči Read More »

Program »To sem jaz« v skrbi za duševno zdravje mladih že 21 let

Laško, 30. september 2022 – Začetki program za duševno zdravje mladih »To sem jaz« segajo v leto 2001. Za izvajanje in razvoj programa za krepitev duševnega zdravja mladih skrbijo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razvoj programa in dragocene izkušnje iz preventivne prakse so predstavili na strokovnem srečanju, na katerem so obeležili

Program »To sem jaz« v skrbi za duševno zdravje mladih že 21 let Read More »

Žalovanje

Žalovanje je naš naravni odziv na hudo izgubo. Ne nanaša se zgolj na izgubo bližnje osebe zaradi smrti, temveč tudi na izgubo intimnega odnosa, izgubo službe, plodnosti, življenjskega sloga ali dragocenega predmeta. Najtežja izguba je običajno izguba bližnje osebe, na katero smo bili tesno navezani. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki

Žalovanje Read More »

Velika noč: Ohranimo običaje, čustveno bližino ter ne pozabimo nase

Velikonočne praznike bomo ponovno preživljali nekoliko drugače, ne glede na to, kakšen pomen jim dajemo, in verjetno bolj kot kadarkoli prej bodo v znamenju ohranjanja veselja ter upanja v prihodnost. Manj obiskov ter nekoliko ožji krog bližnjih bomo nadomestili z drugačnimi načini povezanosti in nekaj več pozornosti bomo lahko namenili tudi tistim, ki so v

Velika noč: Ohranimo običaje, čustveno bližino ter ne pozabimo nase Read More »

Praznujmo trezno in odgovorno – otroci nam sporočajo, da je 0,0 najboljša izbira!

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsak leto v okviru preventivnega programa Otroci za varnost v prometu opozarjamo na pomen ozaveščanja javnosti o varnosti v prometu brez prisotnosti alkohola. Tudi Program MIRA, Nacionalni program za duševno zdravje, vključuje med svoje prednostne naloge obravnavo alkoholne problematike, pri čemer se osredotoča na preventivne ukrepe, katerih cilj je

Praznujmo trezno in odgovorno – otroci nam sporočajo, da je 0,0 najboljša izbira! Read More »

Želimo vam vse dobro v letu 2022

Današnji dan se morda ne razlikuje bistveno od včerajšnjega, niti od jutrišnjega. Morda je le eden tistih dni, kakršnih je v življenju mnogo. Pa vendar… Ko nas ob koncu leta prevzame veselo pričakovanje, se nam zazdi kakšen dan še posebej navdihujoč. Kot priložnost za nov začetek, za spremembe in izboljšave. Dan, v katerem bomo naredili,

Želimo vam vse dobro v letu 2022 Read More »

Učinkovite tehnike sproščanja

Skozi vsakdan se srečujemo z mnogimi obveznostmi in zahtevami, ki nas vznemirijo. V dnevni rutini lahko hitro pozabimo na nekaj minut oddiha, ko se popolnoma odklopimo od vsega in smo le prisotni v trenutku. Med vsemi aktivnosti, ki jih počnemo v dnevu, si je pametno vzeti nekaj trenutkov odmora, ne glede na to ali v

Učinkovite tehnike sproščanja Read More »

Samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih

Kot mladostnikom se nam včasih lahko zdi, da je vsega preveč. Dogaja se nam lahko veliko stvari, morda se soočamo z zahtevnimi šolskimi obveznostmi, lahko se počutimo nerazumljene in osamljene (tudi, če imamo veliko prijateljev), upiramo se pričakovanjem staršev, včasih se prepiramo s sorojenci ali pa se soočamo z različnimi drugimi situacijami. Vse to nas

Samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih Read More »

Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah?

V času odraščanja se lahko na druženjih, ob praznovanjih, dogodkih večkrat srečamo z alkoholom in tobakom… Zaradi tega lahko dobimo lažni občutek, da alkohol, tobak in druge droge niso škodljivi, čeprav v resnici predstavljajo tveganje za naše telesno in duševno zdravje. Alkohol, droge in kajenje so za razvijajoče mladostnike škodljivi že v majhnih količinah. Zaradi

Zakaj kot mladostniki posegamo po alkoholu, tobaku, konoplji in drugih škodljivih drogah? Read More »

Nasilje v partnerskem odnosu

O nasilju v partnerskem odnosu govorimo, kadar oseba v intimno-partnerski zvezi izvaja katerokoli izmed oblik nasilja (psihično, telesno, spolno, ekonomsko ali odnosno) nad partnerjem. Pojavi se lahko v različnih obdobjih življenja (npr. pri mladih parih, ki šele začenjajo skupno pot, pri starejših parih, katerih otroci so se že odselili…). Ker se osebe, ki doživljajo partnersko

Nasilje v partnerskem odnosu Read More »

Samopoškodbeno vedenje

Samopoškodbeno vedenje se nanaša na telesne poškodbe, katere si zadamo sami sebi (npr. praskanje, ščipanje, puljenje las, ureznine, opekline…), ali na druga proti sebi usmerjena škodljiva dejanja, kot je uživanje snovi z namenom škodovanja sebi (npr. alkohol, droge, strup, prevelika doza zdravil). Samopoškodbeno vedenje ni nujno enako samomorilnosti, saj  praviloma ne vključuje želje po smrti,

Samopoškodbeno vedenje Read More »

Kaj se skriva v branju? In kaj se z branjem odkriva?

Kaj se skriva očku v bradi: branje za starše in dojenčke Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevamo, da bi bilo branje otroku del kakovostnega sodelovanja z otrokom od rojstva dalje, knjiga pa del otrokovega vsakdanjega okolja v družini, zdravstveni ustanovi, v vrtcu in drugod. In sporočamo imenitno novico: po skrbni pripravi in potrpežljivem

Kaj se skriva v branju? In kaj se z branjem odkriva? Read More »

Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v sklopu Programa MIRA organizirali spletno nacionalno srečanje z naslovom “Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših”, ki je potekalo 8. novembra med 9. in 14. uro.  Dogodka se je udeležilo 220 udeležencev iz zdravstva in socialnega varstva, odločevalci na državni in lokalni ravni,

Zmanjšanje osamljenosti in vključevanje sta ključnega pomena za duševno zdravje starejših Read More »

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti

Življenje v sodobnem svetu od nas zahteva hiter ritem življenja, prilagajanje nenehnim spremembam in posvečanje pozornosti mnogim dražljajem, s katerimi se srečujemo skozi vsakdan. Običajno je, da imamo sodobni ljudje včasih težave z osredotočanjem in nemirom, saj smo soočeni z različnimi obveznostmi, pričakovanji in pritiski. Vendar pa vsake težave z zbranostjo in osredotočanjem niso motnje,

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti Read More »

Soočanje z življenjskimi spremembami in prehodi

Vsak izmed nas v svojem življenju hkrati opravlja več različnih vlog – npr. smo učenec, zaposlen, otrok, starš, prijatelj, partner, državljan… Poleg tega pa se vsak človek tekom življenja srečuje tudi s spremembami ustaljenih navad in prehodi med življenjskimi obdobji. Življenjske prehode lahko opredelimo kot začasna obdobja v življenju, ki s seboj prinašajo spremembe trenutnega

Soočanje z življenjskimi spremembami in prehodi Read More »

Potekalo je srečanje na visoki ravni o boju proti osamljenosti

Dne 20. in 21. aprila 2023 je v Stockholmu potekal dogodek z naslovom »Srečanja na visoki ravni o osamljenosti – politične možnosti za boj proti osamljenosti in krepitev duševnega zdravja v EU«. Srečanja smo se udeležile tri predstavnice iz Slovenije, dve predstavnici Ministrstva za zdravje in sama kot vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega

Potekalo je srečanje na visoki ravni o boju proti osamljenosti Read More »

Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu

Katera so najpomembnejša tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu od doma, kako lahko strokovne delavke in delavci vključijo področja, ki bodo predstavljena na konferenci, v ocenjevanje tveganj, na kaj opozarjati delodajalce, katere vidike je potrebno vključevati v usposabljanja za varno in zdravju prijazno delo ter kakšni so načrti za prihodnost…so osrednje vsebine konference,

Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu Read More »

Nasilje v družini

Družinsko nasilje se zdi odtujen pojav, ki se ne dogaja nobeni bližnji osebi. V resnici se lahko odvija tako v ožji kot razširjeni družini ter tudi v tradicionalnih, enostarševskih, rejniških, mlajših ali starejših družinah (npr. ko so otroci že odseljeni). Pri sumu, da bližnja oseba doživlja nasilje v družini, se zato ne smemo zanašati na

Nasilje v družini Read More »

Samopoškodbeno vedenje

Samopoškodbeno vedenje pomeni namerno poškodovanje lastnega telesa (npr. rezanje, Samopoškodbeno vedenje pomeni namerno poškodovanje lastnega telesa (npr. rezanje, praskanje, ščipanje, puljenje las, grizenje, ugašanje cigaret na koži). Pojavi se lahko pri mladostnikih, otrocih ali odraslih osebah. Čeprav je pogostejše pri dekletih, se samopoškodujejo tudi fantje. Samopoškodbeno vedenje se pojavi zaradi čustvene stiske, ki si jo

Samopoškodbeno vedenje Read More »

Klavdijina zgodba

Moja zgodba se začne veliko prej pred zlomom zaradi izgorelosti. Lahko bi rekli, da sem letos izgorela že drugič. Prvič je bilo šest mesecev nazaj. Vsake tri mesece sem bila res bolna – januarja 2016 s tako hudim vnetjem ušes, da mi je iz njih tekla kri, aprila sem dva dni pred največjim dogodkom, pri

Klavdijina zgodba Read More »

Kako se kot mladostnik/ca postavim in poskrbim zase?

V času odraščanja razvijamo svojo identiteto (kdo smo kot posamezniki). Ob tem razvijamo tudi svoje mnenje, vrednote, pogled na svet… Svoja razmišljanja želimo deliti z drugimi in uveljaviti svoj glas. Med vrstniki, prijatelji ali v družbi drugih ljudi, si želimo biti slišani in upoštevani. Da pa bomo uspešno izrazili svoje mnenje, moramo razviti določene spretnosti.

Kako se kot mladostnik/ca postavim in poskrbim zase? Read More »

V zrelih letih

Pri krepitvi duševnega zdravja v tretjem življenjskem obdobju je pomembnih več dejavnikov, zlasti socialna opora, telesno zdravje, miselna in fizična aktivnost, občutek pripadnosti ter ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo. Za boljše duševno zdravje pa lahko v veliki meri poskrbimo tudi sami. Sledi nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi lahko poskrbimo za dobro počutje. Naj

V zrelih letih Read More »

Filmska umetnost v skrbi za duševno zdravje ljudi

Da zdravje ni le stvar zdravstva razumemo že lep čas in tudi v praksi postaja medsektorsko povezovanje vedno tesnejše in pomembnejše. Mladi so v sodobnem času prepoznani kot ranljiva skupina. Družbene neenakosti, globalne negotovosti in razvojne specifike terjajo svoj davek tudi na njihovem duševnem zdravju, mreža pomoči pa še vedno ne zmore v zadostni meri

Filmska umetnost v skrbi za duševno zdravje ljudi Read More »

Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje

Spletno nasilje je realnost digitalne dobe. Kot posebno ranljiva skupina v spletno okolje vstopajo otroci in mladostniki. Preden otroci začnejo uporabljati pametne naprave in svetovni splet so pogosto nepoučeni, tako o varni rabi interneta kot tudi o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni v digitalnem okolju. Pojav spletnega nasilja med otroci in mladostniki, njegovih posledicah, prepoznavanju,

Spletno medvrstniško nasilje med otroci in mladostniki: Regijsko strokovno srečanje Read More »

Delovni terapevt

Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki pomaga ljudem z duševno motnjo, razvojnimi težavami ali telesno nezmožnostjo zaradi bolezni, poškodbe, starosti ali okvare. S svojimi pristopi jih spodbuja pri tem, da postanejo neodvisni in opolnomočeni člani družbe ter kljub svojim oviram živijo polno življenje. Osredotoča se na izboljšanje splošne kakovosti posameznikovega življenja na različnih področjih –

Delovni terapevt Read More »

Kaj je duševno zdravje?

Pomembno je, da smo ljudje zdravi. Če smo zdravi, imamo lahko zadovoljno in uspešno življenje. To je dobro tudi za družbo, skupnost. Duševnemu zdravju rečemo tudi duševno ravnovesje. Duševno zdravje pomeni, da: Zakaj je duševno zdravje pomembno? Telesno in duševno zdravje sta močno povezana. Na primer:Nekdo se v čustvih in mislih počuti zelo slabo.Težko dela

Kaj je duševno zdravje? Read More »

Gozdovi za (duševno) zdravje

Evropska komisija je konec februarja organizirala spletni posvet o nujnosti vključevanja duševnega zdravja v vse politike. Na posvetu se je predstavilo tudi nekaj dobrih evropskih praks, med katerimi je nedvomno izstopal irski inovativni projekt Gozdovi za zdravje. Nastal je na pobudo državnega gozdarskega sveta, da bi za zdravstveno stroko identificirali pomen aktivnosti v gozdu za

Gozdovi za (duševno) zdravje Read More »

Izšla je statistična publikacija Nekemične zasvojenosti v Sloveniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal statistično publikacijo Nekemične zasvojenosti v Sloveniji, kjer so predstavljeni nacionalno-reprezentativni podatki o zasvojenosti z internetom, videoigrami in igrami na srečo pri prebivalcih Slovenije med 15. in 64. letom starosti. Podatki v publikaciji, ki so bili zbrani v okviru Nacionalne raziskave o alkoholu, tobaku in drugih drogah, izvedene v

Izšla je statistična publikacija Nekemične zasvojenosti v Sloveniji Read More »

Pogovori o duševnem zdravju ob ogledih filmskih projekcij

Posodobljeno: 23. 10. 2023 Da bi vsebine duševnega zdravja približali starostni skupini otrok in mladostnikov, pa tudi odraslim, se je v sodelovanju Kinodvora in NIJZ v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, oblikoval izbor filmskih vsebin na temo duševnega zdravja, katerih ogled toplo priporočamo. Na filmskem platnu obdelane teme s področja duševnega zdravja so

Pogovori o duševnem zdravju ob ogledih filmskih projekcij Read More »

Kampanja ozaveščanja Programa MIRA

Ljubljana, 25. maja 2022 – Z današnjim dnem in do konca šolskega leta bo potekala medijska kampanja pod geslom »V skrbi za duševno zdravje ljudi«, ki je namenjena celotni populaciji Slovenije v starosti nad 18 let. S kampanjo, ki poteka v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, katerega upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje

Kampanja ozaveščanja Programa MIRA Read More »

Duševno zdravje raziskovalcev na začetku njihove kariere

V sodelovanju z Društvom Mlada Akademija je bila izvedena že druga okrogla miza s področja duševnega zdravja, z naslovom Z radovednostjo preko omejitev. Prva okrogla miza je bila izvedena v letu 2022 in je naslavljala pomen ravnovesja štirih stebrov: misli, vedenja, telesa in čustev. Spregovorili pa so tudi o pomenu pravočasnega prepoznavanja porušenega ravnotežja ter

Duševno zdravje raziskovalcev na začetku njihove kariere Read More »

Skrb za duševno zdravje, podobnosti in razlike med Italijo in Slovenijo

Čeprav sosednji državi se Italija in Slovenija dokaj razlikujeta na področju organiziranosti skrbi za duševno zdravje. Medtem, ko so v Italiji z zakonom v letu 1979 stopili na pot popolne deinstitucionalizacije in zaprli vse psihiatrične bolnišnice, je v Sloveniji raven institucionalizacije še vedno precej visoka. Kljub temu pa smo se v teh letih tudi v

Skrb za duševno zdravje, podobnosti in razlike med Italijo in Slovenijo Read More »

Samomorilne misli

V življenju se velikokrat srečamo s stiskami ali se znajdemo v obdobju povečanega stresa, ko razmišljamo, kaj bi lahko storili, da bi stiska prenehala ali se omilila. Vendar to še ne pomeni, da si želimo umreti. Želimo zgolj prekiniti hudo čustveno bolečino. Kadar se soočamo s samomorilnimi mislimi, za njimi pogosto stojijo občutki utesnjenosti, samote,

Samomorilne misli Read More »

SOPA

Projekt SOPA –  Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola – si prizadeva za zmanjšanje čezmernega pitja alkoholnih pijač pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice, ki jih tvegano in škodljivo pitja alkohola ima za posameznika ali za njegove svojce. Osnovni namen projekta SOPA je pri vsakem izmed nas vzbuditi vprašanja o

SOPA Read More »

Za boljšo oskrbo starejših – Posvet v Podravski regiji

Ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, 20. februarja 2024, so v UKC Maribor na pobudo Gregorja Prosena, predstojnika urgentnega centra, pripravili posvet o integrirani oskrbi starejših v podravski regiji. Spregovorili so o aktualnih izzivih, ki jih prinaša staranje prebivalstva in naraščanje števila oseb z demenco in številnimi komorbidnimi stanji. S pomočjo številnih sodelujočih strokovnjakov so iskali

Za boljšo oskrbo starejših – Posvet v Podravski regiji Read More »

Živa knjižnica – o spopadanju z duševnimi motnjami iz prve roke

Živa knjižnica je dogodek, na katerem so knjige pravzaprav posamezniki, ki so doživeli izkušnjo, okoli katere se pojavlja veliko predsodkov. Letošnji dogodek, ki ga pripravlja Društvo študentov medicine Slovenije, bo potekal 2.4.2022 od 9. do 14. ure v atriju Hotela Tresor v Ljubljani. Bralec, t.j. udeleženec dogodka, si izbere in izposodi knjigo-posameznika, kar pomeni, da

Živa knjižnica – o spopadanju z duševnimi motnjami iz prve roke Read More »

Digitalne tehnologije imajo pomembno vlogo v našem življenju in lahko vplivajo na naše duševno zdravje

Uporaba digitalnih naprav je v zadnjih desetletjih močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu. Vse cenejši in enostavnejši dostop do pametnih telefonov in internetne povezave nam omogoča neprekinjen stik z digitalnim svetom. V vsakem trenutku nam je na voljo nešteto privlačnih vsebin o skoraj katerikoli temi, najboljši filmi in knjige, v vsakem trenutku lahko

Digitalne tehnologije imajo pomembno vlogo v našem življenju in lahko vplivajo na naše duševno zdravje Read More »

Delo na domu oz. na daljavo: Napotki zaposlenim za dobro duševno zdravje

Delo na domu prinaša tako prednosti kot tudi slabosti, povezane z delovnimi obremenitvami in možnostjo razporejanja dela, usklajevanjem dela in zasebnega življenja in ohranjanjem socialnih stikov, kar vpliva na duševno počutje in zdravje. Pri delu na domu, še zlasti, če traja daljše obdobje, se poleg pozitivnih strani lahko pojavijo tudi: Delodajalci oz. vodstveni ali vodilni

Delo na domu oz. na daljavo: Napotki zaposlenim za dobro duševno zdravje Read More »

Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju

Svetovni dan duševnega zdravja je bil v svetu prvič obeležen pred tridesetimi leti, 10. oktobra 1992, na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje, organizacije z več kot 150 državami članicami. Na Gorenjskem ob tej priložnosti vsako leto organiziramo strokovno srečanje. Letos smo v spletni obliki gostili različne strokovnjake, ki so naslavljali temo: Zaznane stiske otrok

Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju Read More »

Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del

Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije ipd., s katerimi so ozaveščale o pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter spodbujanja povezanost in podpore ljudem ob kriznih dogodkih in v vsakdanjem življenju.

Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del Read More »

Kaj lahko sami pri sebi naredimo za zmanjševanje stigme duševnih težav?

Vsak izmed nas lahko prispeva k zmanjševanju stigme duševnih težav. Spodaj so zbrani konkretni napotki, kako lahko pričnemo pri sebi. S kratkim samoocenjevalnim vprašalnikom lahko preverite, kakšna je stopnja stigme pri vas in kakšna so vaša prepričanja do iskanja pomoči za težave v duševnem zdravju. Vprašalnik programa OMRA je dostopen tu.

Kaj lahko sami pri sebi naredimo za zmanjševanje stigme duševnih težav? Read More »

Duševne težave zaposlenih so lahko posledica neurejenih delovnih pogojev

V tednu med 24. do 28. oktobrom obeležujemo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, opozarjamo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in s tem povezanimi zdravstvenimi in finančnimi posledicami. Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter

Duševne težave zaposlenih so lahko posledica neurejenih delovnih pogojev Read More »

Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih

V sedanjem času si težko predstavljamo svoje vsakodnevno življenje brez tehnologije in interneta. Družbena omrežja sama po sebi niso škodljiva. Predstavljajo lahko koristno orodje pri pridobivanju informacij in so eden izmed najpogostejših sodobnih načinov preživljanja prostega časa. Uporabne plati spleta in družbenih omrežij so: Ob tem velja, da moramo digitalne tehnologije in splet znati uporabljati

Varnost mladostnikov na internetu in družbenih omrežjih Read More »

Program MIRA na konferenci “Z roko v roki do dobrega počutja”

V Kulturnem domu Metlika je v četrtek, 2. junija 2022, potekala konferenca “Z roko v roki do dobrega počutja”, ki je potekala v soorganizaciji Zdravstvenega doma Metlika in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na konferenci so predavatelji in udeleženci iskali odgovore o tem, kaj lahko sami naredimo za svoje boljše splošno počutje in duševno zdravje,

Program MIRA na konferenci “Z roko v roki do dobrega počutja” Read More »

Psihično nasilje med mladostniki – po čem ga prepoznam in kako naj ukrepam?

Poznamo več oblik nasilja. Nasilje se lahko odvija v šoli, doma, na igrišču, avtobusni postaji, na poti v šolo ipd. Za vse oblike nasilja velja ničelna toleranca, kar pomeni, da moramo nasloviti in resno obravnavati že prva, »majhna« nasilna dejanja, saj obstaja verjetnost, da se ob ne-ukrepanju ponovno pojavijo. Ena izmed pogostih oblik nasilja je

Psihično nasilje med mladostniki – po čem ga prepoznam in kako naj ukrepam? Read More »

Zakaj se je pomembno zdravo prehranjevati

Pomemben del telesnega in duševnega zdravja je pestra, uravnotežena in redna prehrana. Kot vsi organi tudi možgani potrebujejo za učinkovito delovanje stalen dotok potrebnih hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano. Kako lahko s prehrano vplivam na duševno počutje? Nekatera živila dvignejo razpoloženje, raven energije in koncentracijo, druga pa imajo nasprotni učinek. Uživanje svežega sadja,

Zakaj se je pomembno zdravo prehranjevati Read More »

Kako lahko pomagate sodelavcu?

Kljub temu, da se tega vedno ne zavedamo, smo lahko svojim sodelavcem v veliko pomoč, ko se znajdejo v duševni stiski. Prvi korak pri tem je, da spremembe pri sodelavcu opazimo in prepoznamo znake slabega duševnega počutja. Pomembno je, da ima posameznik možnost, da se o težavah, ne glede na to, ali so te zasebne

Kako lahko pomagate sodelavcu? Read More »

Kaj so razkrile telefonske linije, ki nudijo psihološko podporo v času COVID-19?

Podatki iz 19 držav razkrivajo več tesnobnosti in osamljenosti kot zlorab in samomorilnih vzgibov V pomoč pri soočanju z epidemijo so v različnih evropskih in drugih državah (npr. ZDA, Kitajska) vzpostavili klicne linije za pogovor in psihološko razbremenitev. V Sloveniji nudi psihološko pomoč preko telefona tudi Zaupni telefon Samarijan (116 123), ki je bil sicer

Kaj so razkrile telefonske linije, ki nudijo psihološko podporo v času COVID-19? Read More »

Spoprijemanje s težavami in stiskami

Ob doživljanju duševne stiske ali težav se lahko počutimo prestrašene, ker ne vemo, kako se soočiti z neprijetnimi mislimi, čustvi, telesnimi občutki ali vedenjem. Misliti lahko začnemo, da se te težave dogajajo le nam, zato nihče ne razume, kaj doživljamo. V spodnjih prispevkih so zbrani uporabni nasveti in napotki za učinkovito spoprijemanje z osebnimi stiskami,

Spoprijemanje s težavami in stiskami Read More »

Deinstitucionalizacija na področju nudenja storitev duševnega zdravja

V Lipici je potekala mednarodna konferenca o deinstitucionalizaciji na področju storitev duševnega zdravja, na kateri so se predstavljali in razpravljali strokovnjaki, raziskovalci in ljudje z osebnimi izkušnjami iz 18-ih evropskih držav. Dogodka, ki se je odvijal v četrtek, 1. Junija 2023, se je udeležilo kar 172 ljudi. Cilj konference je bil spregovoriti o pravicah ljudi iz ranljivih

Deinstitucionalizacija na področju nudenja storitev duševnega zdravja Read More »

Nikina zgodba

Sem 20-letna študentka, ki si ne bi nikoli mislila, da bo šla pri svojih letih čez toliko ovir in težav. V življenju sem doživela številne padce in vzpone, večje in manjše, vendar meni so se takrat zdeli ogromni. Kot otrok poln energije, družaben, aktiven na različnih področjih nikoli ne bi pomislila, da me bo življenje

Nikina zgodba Read More »

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content