Novice

Domov » Aktualno » Novice » Organiziranost sistema skrbi za duševno zdravje – primerjava Slovenije in Italije

Organiziranost sistema skrbi za duševno zdravje – primerjava Slovenije in Italije

Čeprav sosednji državi (kot so večkrat rekli v Italiji smo drug drugemu »around the corner« torej »za vogalom«), sta si Italija in Slovenija precej različni glede organiziranosti skrbi za duševno zdravje. Medtem, ko so v Italiji z zakonom v letu 1979 stopili na pot popolne deinstitucionalizacije in zaprli vse psihiatrične bolnišnice, je v Sloveniji raven institucionalizacije še vedno precej visoka. Kljub temu pa smo se v teh letih tudi v Sloveniji premaknili na bolje in bolnišnično oskrbo organizirali drugače, predvsem uporabnikom bolj prijazno. V obeh državah so bile v preteklosti psihiatrične bolnišnice potisnjene na obrobja mest ali celo izven njih, s tem pa je bila povezana ne le slaba dostopnost, ampak tudi stigma, ki s povratno zanko vpliva tudi na iskanje pomoči.

Profesor Antonio Lasalvia (Univerza v Veroni) in raziskovalka dr. Irena Makivić (NIJZ), Vir: Osebni arhiv

Z delovnim obiskom Verone sem podrobneje spoznala njihovo organiziranost in njihov sistem skrbi za duševno zdravje odraslih (osredotočila sem se na odrasle, saj sistema za otroke in mladostnike nimajo enako organiziranega kot je organizirana skrb za duševno zdravje odraslih). Glede na velikost in organizacijsko ureditev (kjer imamo v Sloveniji enotno organiziran zdravstveni sistem po vsej državi, ne glede na regije – v Italiji pa so stvari organizirane različno po regijah) v nadaljevanju opisujem izkušnjo z regijo Veneto v primerjavi s Slovenijo.

Zid, ki je edini originalno ohranjen ostanek nekdanje psihiatrične bolnišnice v Veroni, Vir: Osebni arhiv

Veneto regija je ena izmed dvajsetih regij in peta najbolj gosto poseljena regija v Italiji s skupaj 4,9 milijonom prebivalcev, pri čemer je le nekaj kvadratnih kilometrov manjša kot Slovenija.

Veneto regija in Slovenija, Vir: Google

V Veneto regiji so centri za duševno zdravje prav tako prisotni na primarni ravni zdravstvenega sistema, a so organizirani malo drugače kot naši centri za duševno zdravje (spodaj si lahko ogledate trenutno mrežo centrov za duševno zdravje v Sloveniji).

Mreža centrov za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, Vir: Program MIRA

V njihovem centru za duševno zdravje odraslih deluje enoten tim za ambulantno in skupnostno obravnavo, medtem, ko sta pri nas ta dva tima ločena in sicer en tim za ambulantno in drug tim za skupnostno obravnavo (pri čemer ima vsak tim svojega psihiatra). V centru za duševno zdravje, tako v Sloveniji kot v Italiji, delujejo psihiater, psiholog/klinični psiholog, delovni terapevt, socialni delavec in medicinska sestra, imajo pa v Italiji zaposlenega tudi rehabilitacijskega terapevta, ki skrbi, da so pacienti vključeni v ustrezne delovne terapije. Delovne terapije se v Veneto regiji izvajajo znotraj dnevnih centrov, ki so locirani in organizirani znotraj centrov za duševno zdravje, torej na ravni zdravstvenega varstva in na način, da se terapije izbere s pomočjo rehabilitacijskega terapevta. Gre torej za delovanje socialnega in zdravstvenega varstva združeno na enem nivoju. Medtem, ko se v Sloveniji dnevni centri nahajajo bodisi na ravni socialnega varstva, kamor so lahko vključeni vsi zainteresirani, tudi svojci. Bodisi na ravni dnevnih bolnišnic za osebe, ki so vključene v bolnišnično obravnavo. Delovni terapevti so zaposleni tudi na primarni ravni zdravstvenega sistema v centrih za duševno zdravje in utrjujejo pot posameznega pacienta skozi sodelovanje med socialnim in zdravstvenim sistemom. Znotraj rehabilitacije so pacientom v Veneto regiji, poleg individualnih, na voljo tudi različne skupinske terapije kot so čuječnost, učenje angleškega jezika, ustvarjalne delavnice in druge. Dnevni centri nevladnih organizacij v Sloveniji nudijo specifične programe, ki temeljijo na pomoči, samopomoči in psihosocialni rehabilitaciji, ter so tako najbolj podobni centrom za duševno zdravje v regiji Veneto. Pri nas je tako težava na eni strani zaradi nepovezanosti socialnega in zdravstvenega varstva, na drugi strani pa zaradi neenake dostopnosti do dnevnih terapij za vse.

Slika, ki visi v centru za duševno zdravje in jo je ustvaril uporabnik centra, Vir: Osebni arhiv

V Veneto regiji imajo zelo dobro vertikalno in horizontalno kontinuirano obravnavo pacienta. Isti psihiater namreč lahko svojega pacienta bodisi obišče na domu, bodisi ga obravnava v ambulanti; hkrati pa je obveščen tudi v primeru sprejema pacienta v bolnišnico, ko je to potrebno. Bolniki so namreč lahko hospitalizirani le na psihiatrični oddelek splošne bolnišnice v okrožju, ki mu pripadajo. Prav tako pa sta v Veroni tako bolnišnica, kot tudi center za duševno zdravje, locirana na isti lokaciji, kar še dodatno omogoča povezovanje in sodelovanje. Za uspešno deinstitucionalizacijo je poskrbljeno tudi tako, da je na voljo precej bivanjskih skupnosti, ki nudijo različno stopnjo podpore. Nastanitvene kapacitete so locirane blizu bolnišnice in centra za duševno zdravje in so prav tako del zdravstvenega varstva. V teh stanovanjih (prehodno) prebivajo ljudje, ki potrebujejo določeno stopnjo podpore oziroma se učijo različnih socialnih veščin potrebnih za samostojno bivanje, diagnoze oseb pa so seveda različne. Nekatere bivanjske skupnosti imajo 24 urno strokovno podporo, druge manj. Bivanjska skupnost, ki sem jo obiskala, je bila skupnost z minimalno stopnjo podpore. Socialni delavec osebe obišče nekaj ur dnevno ali tedensko, odvisno od njihovih potreb. Skupaj s socialnim delavcem se pacienti učijo samostojnosti: kuhanja, pranja, nakupovanja in drugih socialnih veščin. V kolikor se zdravstveno stanje pacientom poslabša, pa jih lahko obišče tudi psihiater. Stanovanja v katerih bolniki s težavami v duševnem zdravju lahko bivajo tudi kasneje, ko strokovne pomoči ne potrebujejo več, so prav tako locirana v mestu, saj s tem bolnikom omogočajo večjo mobilnost in dostopnost do služb in storitev, ki jih potrebujejo tudi ko je njihova duševna težava dobro obvladana oziroma ob morebitnih poslabšanjih.

Balkon oskrbovanega stanovanja, ki gleda na bolnišnico (siva stavba zadaj desno od stolpnic, zraven nje je lociran center za duševno zdravje odraslih), Vir: Osebni arhiv

Skozi obisk sem se z Verono povezala tudi raziskovalno, predvsem skozi orodja za ocenjevanje potreb oseb s težavami v duševnemu zdravju.

Raziskovalni center, ki je lociran skupaj z zunanjo bolnišnično enoto psihosomatike in klinične psihologije; oddelkom za nevroznanost, biomedicino in gibanje Univerze v Veroni ter Centrom za raziskave in usposabljanje na področju duševnega zdravja in evalvacije storitev Svetovne zdravstvene organizacije, Vir: Osebni arhiv

Glede na dejstvo, da se več kot polovica duševnih težav razvije do 14 leta in tri četrtine do 24 leta, hkrati pa so zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, ter ustrezna celostna in na pacienta osredotočena obravnava bistveni elementi kakovostnega zdravljenja, je dostopnost do kakovostne obravnave izjemnega pomena. Zato je bistveno, da še naprej delamo korake pri implementaciji centrov za duševno zdravje, ki so načrtovani znotraj Resolucije o nacionalnem programu za duševno zdravje. Hkrati pa je pomembno tudi mednarodno raziskovalno sodelovanje s prenosom dobrih praks in s tem tudi spremljanje zadovoljstva pacientov, merjenje izkušenj pacientov in ocenjevanje potreb (bodisi potreb na področju duševnega zdravja ali potreb na drugih področjih, ki jih je prav tako pomembno nasloviti pri svojcih in pri osebah s težavami v duševnem zdravju).

dr. Irena Makivić

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content