Za študente se že kmalu po novoletnih praznikih začne prvo bolj stresno obdobje v letu – konec semestra in izpitno obdobje. Za lažje premagovanje napetosti in bolj učinkovito učenje se, kot kaže nova klinična študija, splača uživati navadne orehe.

Že različne pretekle raziskave so potrdile koristnost uživanja orehov za duševno zdravje in umske sposobnosti. V novi randomizirani klinični študiji so na vzorcu zdravih avstralskih študentov obeh spolov, starih med 18 in 35 let, opazovali, kako na njihovo duševno počutje, črevesno mikrobioto in biomarkerje splošnega zdravja vpliva sam študijski stres, in kaj se zgodi, če se ob tem vsakodnevno užili porcijo orehov.

Stres je s prehrano sicer povezan na dva načina. Vpliva na samo izbiro prehrane, spremeni pa tudi metabolični odziv na hrano. Prehranske intervencije, kakrša je ti. mediteranska prehrana, so se izkazale za učinkovite pri preprečevanju duševnih motenj, kot je depresija, uživanje oreškov, ki so pomemeben del mediteranskega jedilnika, pa lahko zmanjša tveganje za pojav depresije. Prehranske intervencije najverjetneje delujejo skozi kompleksne, dvosmerne interakcije med črevesjem, črevesno mikrobioto in možgani. Stres in prehrana naj bi modulirala zdravje črevesja in sestavo mikrobiote, čeprav naj bi vpliv mikrobiote prevladal nad možgani in črevesjem, saj produkcija metabolitov nadalje vpliva na željo po hrani in počutje.

Obstajajo dokazi, da orehi pozitivno vplivajo na kognicijo in duševno zdravje predvsem zaradi obilice omega-3 maščobnih kislin, zlasti alfa-linolenske kisline, in triptofana. Orehi so poleg tega tudi bogat vir melatonina, polifenolov, folata in vitamina E, ki podpirajo delovanje živčnih celic pa tudi zdravo raznovrstnost bakterij v sami črevesni mikrobioti.

Avstralska študija

V tej študiji je sodelovalo 80 oseb, ki so jih dalje razdelili v tri različne kohorte, spremljane skozi tri različne semestre v razdobju 2 let. Polovica sodelujočih je v 16 tednih, kolikor je trajal študijski semester, morala vsak dan zaužiti približno 56 gramov orehov, druga polovica pa se je kot kontrolna skupina za ta čas morala odpovedati vsakršnim oreškom in mastnim ribam. In kaj so na podlagi sprotnih analiz krvi, sline, blata, mikrobiote in podatkov standardiziranih vprašalnikov za oceno duševnega stanja ugotovili raziskovalci na koncu?

Pokazalo se je – nepresenetljivo – da študijski stres na duševno zdravje in blagostanje vpliva negativno. Študenti so predvsem poročali o povečanju občutka stresa in depresivnosti v izpitnem obdobju. Je pa bilo pa pri tistih, ki so dnevno uživali orehe, opazno manj sprememb v duševnem zdravju, kar nakazuje, da je uživanje orehov ublažilo negativne učinke študijskega stresa. Vsakodnevno uživanje orehov je povišalo ravni beljakovin in albuminov, kar ščiti pred negativnimi učinki stresa na metabolne biomarkerje, znižal se je tudi nivo alfa amilaze, ki je eden od biomarkerjev stresa. Ugotovili so še, da so študentke, ki so uživale orehe, imele bolj raznovrstno črevesno mikrobioto, kar je še en znak varovalnega delovanja orehov, saj študijski stres znižuje mikrobiotsko raznovrsnost. Uživanje orehov naj bi tudi blagodejno dolgoročno izboljšalo spanec.

Študijski stres je eden od glavnih dejavnikov tveganja za poslabšanje duševnega zdravja pri študentski populaciji. Ker med stresom in prehrano torej obstaja povezava, so prehranske intervencije – poleg rekreacije – eden od najbolj učinkovitih in priporočljivih načinov za krepitev duševnega zdravja in psihološke odpornosti.

Maruša Bertoncelj, Program Mira

Vir:

• The Effects of Walnuts and Academic Stress on Mental Health, General Well-Being and the Gut Microbiota in a Sample of University Students: A Randomised Clinical Trial

Priporočljivo branje:

• Zakaj se je pomembno zdravo prehranjevati
• Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kako si