Krepitev duševnega zdravja

Domov » Duševno zdravje » Krepitev duševnega zdravja » V delovnem okolju

V delovnem okolju

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Sami lahko naredimo veliko za svoje dobro duševno zdravje pri delu, kar prispeva tudi k večji varnosti pri delu in preprečevanju poškodb ter obolenj, povezanih z delom. V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov in predlogov, kako krepiti duševno zdravje.


Poskrbimo za zdrav življenjski slog na delovnem mestu

Skrb za zdrav življenjski slog sodi med ukrepe promocije zdravja pri delu, pomembno pa je, da zanj poskrbimo tudi sami. Spanje je osnova za dobro telesno in duševno delovanje, zato skrbimo, da ga imamo dovolj in je dovolj kakovostno. Premislimo, kako urnik dela (na primer izmensko, nočno delo) vpliva na našo kakovost spanja. Sledenje ergonomskim priporočilom za prilagoditev dela, prekinjanje sedečega dela, aktiven prihod na delo (na primer peš, s kolesom), vključevanje aktivnih odmorov med delom, skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, pripomore k boljšemu počutju, krepi odpornost na stres in preprečuje nastanek poškodb in obolenj. V delovni organizaciji se lahko pozanimamo tudi, katere spodbude za udeleževanje zdravih aktivnosti, na primer ponudba programov telesne vadbe, opuščanje kajenja in preprečevanje zlorab alkohola in drugih psihoaktivnih snovi so na voljo.

Krepimo odpornost na delovni stres

Stres je neizogiben del našega življenja, zato je bistveno, da se ga naučimo dobro prepoznavati in obvladovati. Medtem ko smo dobro pripravljeni na kratkotrajne in močne stresne okoliščine, pa neugodno deluje predvsem dlje časa trajajoči ali vsakodnevni stres,  ki nam lahko daje lažni občutek, da brez večjih težav prenesemo velike obremenitve in delo pod pritiskom. Dolgotrajni stres pušča škodljive posledice za naše zdravje in delovno aktivnost, slabi naše sposobnosti spoprijemanja s stresom in preprečuje naš naravni sprostitveni odziv telesa, ki navadno nastopi po stresni reakciji. Zavestna aktivacija sprostitvenega odziva nam pomaga prekiniti tok obremenjujočih misli in čustev in osredotočiti um na prijetne misli in aktivnosti. Zmožnost sprostitvenega odziva poleg blagodejnih učinkov na telo, raven energije, naše miselne sposobnosti in čustva, povečuje tudi učinkovitost pri delu. Prispeva k manjši delovni izčrpanosti ter k preprečevanju izgorelosti. Pri doseganju sprostitvenega odziva lahko zelo pomagajo hitra sprostitvena tehnika, ritmično dihanje in druge tehnike sproščanja.Pri iskanju tehnike, ki nam najbolj ustreza, je največkrat treba preizkusiti in nekaj časa vaditi več različnih tehnik. Sledimo občutku, katera nam prinaša zadovoljstvo, mir in nas napolni z energijo.

V različnih situacijah in trenutkih lahko uporabljamo različne, bolj ali manj ustrezne načine spoprijemanja s stresom. Dobro je pogledati, na kaj lahko vplivamo in kaj ni v naši moči. Za uspešno spoprijemanje s stresom je pogosto potrebna kombinacija načinov aktivnega spoprijemanja in sprejemanja dane situacije. Med ustrezne načine spoprijemanja sodijo reševanje problemov, sprememba vedenja ali načina pogleda na situacijo. Neustrezni načini spoprijemanja so tisti, ki nam na račun kratkoročnega ugodja ali olajšanja povzročajo dolgoročno škodo. Mednje sodijo izogibanje, zanikanje problema, distrakcija, ukvarjanje s simptomi stresa namesto s problemom, zloraba psihoaktivnih substanc. Ko smo pod stresom, je to znak, da namenimo dodatni čas za počitek, sproščanje in regeneracijo. Izberimo tak urnik dela, ki ga zmoremo opravljati v daljšem časovnem obdobju in nam omogoča ravnovesje med delom in prijetnimi ter sproščujočimi aktivnostmi.

Omejimo digitalni stres

V času epidemije in bolj množičnega prehoda na delo od doma ter novih oblik dela preko spletnih platform se pogosteje srečujemo s težavami s prilagajanjem na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Prenos delovnih procesov na splet in zapletenost nekaterih postopkov uporabe IKT lahko povzroči t.i. tehnostres. Digitalna preobremenjenost lahko povzroča občutke preplavljenosti z informacijami, upad pozornosti, razdražljivost, občutke anksioznosti, glavobole in druge telesne težave. Tehnostres lahko vodi v prekomerno uporabo ali odpor do digitalnih tehnologij in v druga neustrezna vedenja, kot je na primer tolažba s hrano, kajenje. Če je naše delo pretežno vezano na uporabo IKT, je dobro poskrbeti za ustrezno računalniško pismenost z obiskom računalniških tečajev, kar lahko zmanjša digitalni stres. Če delamo od doma, si skušajmo urediti čim bolj ergonomsko delovno okolje, strukturirati urnik dela in delovni čas, vključno z dosegljivostjo za službene klice in preko e-pošte, tako da ostane čas tudi za zasebno življenje, sprostitev in rekreacijo.

Več o tehnostresu oz. digitalnem stresu

Recimo »ne« prekomernemu delu

Ni lahko reči »ne« dodatnim delovnim nalogam ali nenehni dosegljivosti za delodajalca preko e-pošte in telefona, saj gre za okolje, v katerem si ponavadi želimo biti prepoznani kot zavzeti, učinkoviti in pripravljeni sodelovati. Dobro se je zavedati, da imamo pravico določiti meje svojih delovnih obremenitev, še posebno, ko čutimo, da zahteve presegajo naše zmožnosti za njihovo uresničenje. Preden nalogo sprejmemo, razmislimo, kako bo to vplivalo na naš urnik ostalih nalog, zastavljene cilje in na naše dobro počutje. Četudi je v nekaterih delovnih okoljih praksa, da so zaposleni dosegljivi preko e-pošte ali telefona skozi cel dan, razmislimo, ali gre morda za pričakovanje nadrejenega ali naš občutek, da nas v službi potrebujejo. Če se od nas pričakuje nenehna dosegljivost, skušajmo izven delavnika pregledovanje in ukvarjanje s službenimi obveznostmi čim bolj omejiti. Razmislimo, na katera sporočila je nujno odgovoriti danes in katera lahko počakajo do naslednjega dne. Če se ne uspemo odzvati na vsa nujna ali pomembna službena sporočila med delavnikom, je to lahko znak, da smo preobremenjeni z delom.

Če bomo znali reči »ne«, ko je to potrebno, nam bo ostalo več časa za stvari, ki so nam pomembne. Jasno postavljene meje nam pomagajo ohranjati boljši nadzor nad delovnimi obremenitvami, postaviti prioritete in začrtati, kam bomo usmerjali svoj čas in energijo, ter posledično uspešneje krmariti med službenimi in zasebnimi obveznostmi.

Postavimo si uresničljive časovne roke in se jih držimo

Kadar delo poteka po načrtu in uspemo opraviti zastavljene naloge, se počutimo učinkovite, delo lahko kakovostno opravljamo, brez nepotrebnega pritiska. Lahko se zgodi, da dela ne uspemo opraviti v predvidenem časovnem roku in delavnik podaljšamo. Pogosto podaljševanje delavnika slabo vpliva na naše duševno počutje in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Zato naj bo podaljšani delavnik bolj izjema kot pravilo. Če se zgodi, da delo nesemo domov, si omejimo čas, ki ga bomo namenili službeni obveznosti, in jo skušajmo čim prej po vrnitvi domov zaključiti. Izogibajmo se delu neposredno pred spanjem, ker premišljevanje o službenih obveznostih krati in poslabšuje spanec.

Če opazimo, da pogosto podaljšujemo delavnik, razmislimo, ali gre za prekomerno delovno obremenitev ali druge vidike pomanjkljive organizacije dela, o katerih je potrebno spregovoriti z nadrejenim oz. vodjo. Morda lahko tudi sami izboljšamo naše veščine načrtovanja dela. Da bi delo čim bolj gladko teklo in bi ga uspeli opraviti v predvidenem časovnem roku, je dobro razmisliti, katere naloge imajo prednost pred drugimi, in narediti načrt po korakih. Katere naloge so nujne in jih je treba najprej opraviti, ali smo pri opravljanju naloge odvisni od sodelavcev in ali imamo vse razpoložljive informacije ali vire pomoči? Ali je še kdo v našem timu, ki nam lahko pomaga? Odstranimo čim več možnih motečih dejavnikov. Morda lahko kdo drug prevzame ostale ali vmesne nenačrtovane naloge, medtem ko se mi ukvarjamo z nujno nalogo? Ali so vsi sodelujoči pri nalogi seznanjeni s potrebnimi koraki za izvedbo? Ali smo si v preteklosti postavili prekratke časovne roke in česa nas je to naučilo? Če postavljeni rok ni izvedljiv, bodimo odkriti in prosimo za pomoč.

Ohranjajmo ravnovesje med delom in družino

Na delu preživimo precej časa, vendar imamo v življenju tudi druge vloge in odgovornosti, med katerimi so tudi skrbstvene. Morda skrbimo za koga, ki potrebuje posebno skrb in nego, otroka, starejšo osebo, partnerja, prijatelja. Pri skrbi za druge pridobimo nove veščine, znanja in kompetence, ki nam lahko pomagajo tudi pri večji zavzetosti za delo, hitrejšemu in bolj učinkovitem opravljanju delovnih nalog. Kadar v delovni organizaciji ni dovolj razumevanja in sprejetih potrebnih ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine, to vodi v konflikt med delom in zasebnim življenjem, poslabšuje tako naše delo kot tudi delovanje na drugih področjih, pojavijo se lahko pogostejši izostanki z dela, manjša učinkovitost, razmišljamo o menjavi zaposlitve. Pozanimajmo se, kateri ukrepi za uravnoteženost dela in zasebnega življenja so na voljo v naši organizaciji. Delovne organizacije imajo lahko posebne time za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ki zbirajo in obravnavajo pobude in ideje zaposlenih za izboljšavo načinov in pogojev dela. Lahko nudijo različne ukrepe, kot so fleksibilni delovni čas, z zamikom prihoda oz. odhoda z delovnega mesta, izreden prost dan ob vstopu otroka v vrtec ali v šolo, pravico do prošnje za prilagoditev delovnega časa ali kraja opravljanja dela zaradi skrbstvenih obveznosti, možnost občasnega dela od doma, obdaritve otrok.

Privoščimo si dopust

Popolni odmik od dela je koristen za naše telesno in duševno zdravje, pomaga zmanjšati delovni stres, zmanjšuje verjetnost za pojav anksioznostnih motenj in depresije ter povečuje storilnost in učinkovitost pri delu. Čeprav so prednosti dopusta nedvomne, lahko ta prinaša tudi stres, če med dopustom ne znamo ali zmoremo odmisliti službenih skrbi. Da bi dopust predstavljal pravo sprostitev, pred odhodom obvestimo sodelavce in nastavimo avtomatsko sporočilo o odsotnosti in datum vrnitve na delo. Četudi smo med dopustom doma ali v bližini našega delovnega mesta, namenimo prosti čas izključno oddihu in ne hodimo na delovno mesto. Če moramo dopust prekiniti zaradi nujne službene obveznosti, jo časovno omejimo, da ne zavzame celotnega dneva. Med dopustom tudi izklopimo avtomatske službene opomnike na telefonu, kar bo prispevalo k večji sprostitvi.

Več o koristih dopusta

Usmerimo se k pozitivni komunikaciji na delovnem mestu

Da lahko dobro delamo, potrebujemo veščine jasne, vzajemne, učinkovite in spoštljive komunikacije. Komunikacija poteka na različne načine tako besedno preko pogovorov, e-pošte, sporočil, kot tudi nebesedno, z obrazno mimiko, telesno govorico in dejanji. Sprejemljive in možne poti in načini komunikacije se v delovnih okoljih razlikujejo, kot tudi kultura odprtosti za določene teme. Našo zadržanost oziroma pripravljenost za komuniciranje o drugačnem mnenju, težavi ali napaki navadno določajo izkušnje ali situacije, kako se nadrejeni odzivajo na sodelavce, ki sporočajo drugačne poglede ali težave pri delu.

Pozitivna komunikacija krepi zaupanje, sodelovanje in dobre odnose s sodelavci, pripomore k učinkovitemu reševanju medosebnih konfliktov in deluje varovalno pred pojavom psihičnega in čustvenega nasilja na delovnem mestu (trpinčenja). Del pozitivne komunikacije je tudi to, da lahko varno in neobremenjeno spregovorimo o drugačnih pogledih, ovirah, napakah ali nesrečah pri delu. Še posebno je pomembno, da je tovrstna komunikacija na voljo pri zahtevnejših nalogah, ki vključuje sodelovanje več zaposlenih oz. timov ali v okoljih, kjer obstaja tveganje za varnost in zdravje pri delu. V okolju, ki podpira odkrito in spoštljivo komunikacijo, se napake prej odpravijo in manjkrat ponavljajo, težave pa hitreje in bolj učinkovito razrešijo. V duševnemu zdravju naklonjenem okolju so neuspehi sestavni del učenja in razvoja. Neuspeh lahko okrepi prilagodljivost na spremembe, ki jih narekuje okolje, lahko ga vidimo kot priložnost za opuščanje neperspektivnih nalog oz. projektov ali priložnost za izboljšanje delovnih procesov.

Poskrbimo za svoj osebni in karierni razvoj

Postavljanje ciljev, odprtost do novih idej in pripravljenost za vseživljenjsko učenje prispevajo k duševnemu blagostanju in krepijo odpornost na stres. Učenje izboljšuje našo samopodobo, nas povezuje z drugimi, krepi vključenost in izboljšuje našo sposobnost prilagajanja na spremembe in doživljanje smisla v življenju. Učenje prispeva k večji motiviranosti in zadovoljstvu pri delu ter lažjemu obvladovanju stresa. Prispeva tudi k preprečevanju depresije kasneje v življenju. V svoji delovni organizaciji poiščimo priložnosti za razvoj svojih potencialov. Tako lahko izboljšamo svoje znanje ali veščine ter se usposobimo za kompetentno uporabo le-teh v novih situacijah. Glede na svoje potrebe pri delu in zanimanja se lahko udeležimo izobraževalnih tečajev, svetovanja na področju kariernega razvoja ali treninga specifičnih veščin. Učenje lahko poteka preko prenosa specifičnih znanj, rotacija delovnih mest, interna izobraževanja za zaposlene, mentorstva ali obratnega mentorstva, ki spodbuja tudi medgeneracijsko sodelovanje. Lahko se pozanimamo, ali delodajalec morda krije šolnino za formalno izobraževanje. Učenje lahko poteka tudi s prevzemanjem novih nalog, preko pomoči sodelavcu, pri timskem sodelovanju, nenazadnje pa tudi preko spremljanja strokovne literature ali poslušanja podkastov.

Vključimo se v aktivnosti promocije duševnega zdravja pri delu

Vključenost zaposlenih je pomembna tudi pri odločitvah in odzivih na pobude, katere ukrepe in aktivnosti vpeljati pri promociji zdravja, še posebno duševnega zdravja pri delu. Poleg ukrepov, vezanih na organizacijo dela, delovno okolje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da izrazimo svoje potrebe in želje na področju krepitve duševnega zdravja. Spodbujajmo odgovorne za promocijo zdravja pri delu k organizacij izobraževanj, delavnic o različnih temah duševnega zdravja, ki nas zanimajo. Tako bomo lahko bolje razumeli pomen skrbi za lastno duševno zdravje in kako delovno okolje lahko prispeva k temu, pridobili potrebne veščine za ohranjanje in krepitev dobrega duševnega počutjater pri sebi, sodelavcu ali v delovnem okolju hitreje prepoznali morebitne težave in poiskali ustrezno pomoč. Obenem bomo prispevali tudi k večji odprtosti v delovni organizaciji za pogovore o temah duševnega zdravja.

Več o promociji duševnega zdravja pri delu in ponudnikih na tem področju.

Osredotočimo se na pozitivne stvari in izrazimo hvaležnost

V obdobjih negotovosti in sprememb nas lahko obremenjujejo skrbi za naše zdravje, finančno stanje ali kaj drugega, kar ustvarja negativno spiralo skrbi in slabi naše telesno in duševno zdravje, kvari odnose in otežuje delo. Ko se osredotočamo na negativno, je bolj verjetno, da bomo v odnosih manj sodelovalni, izogibajoči, kritični, cinični in bomo koga nenamerno prizadeli. Prakticiranje hvaležnosti nam po drugi strani pomaga okrepiti motivacijo, da ohranjamo in krepimo bližnje odnose, izboljšamo samonadzor in lahko bolje začutimo podporo okolice. Hvaležnost lahko prakticiramo tudi na delovnem mestu. Lažje je izražati hvaležnost, če imamo zgled v delovni organizaciji, da nadrejeni temu namenijo fizični ali virtualni prostor in čas. Zapišimo si, za katere stvari, ljudi in situacije smo hvaležni. Osredotočimo se na dobra dela oz. dejanja, ki so jih drugi naredili za nas. Lahko si prikličemo določen negativni dogodek, kar pripomore, da bolj cenimo trenutno situacijo. Lahko razmislimo, kakšno bi bilo naše življenje, če se določen pozitivni dogodek ne bi zgodil (na primer, ne bi sprejeli sedanje sanjske službe). Odločimo se, da bomo nekaj podarili drugemu. Iščimo priložnosti za proslavljanje uspeha – lahko je zahvala sodelavcu, ki se je izkazal, medsebojno priznanje med sodelavci, tedenska izmenjava listkov z zahvalo, vključevanje v prostovoljske aktivnosti. Hvaležnost bomo lažje občutili, če bomo vadili čuječnost, ki nam omogoča sprejemajoč odnos do tega, kar se dogaja znotraj in zunaj nas in boljše zavedanje okolice.

Poiščimo prave informacije in pomoč

Pogovori na delovnem mestu ob različnih priložnostih, ki temeljijo na pozitivni komunikaciji, in dobri medosebni odnosi prispevajo k temu, da težave lahko razrešimo sproti in se ne poglabljajo. Če na delovnem mestu doživljamo nejasnost svoje vloge, pričakovanj, pomanjkanje nadzora nad delom ali druge delovne obremenitve, ki povzročajo delovni stres, je dobro, da se o tem pogovorimo z nadrejenim, predstavnikom zaposlenih ali sindikata, mobing zaupnikom, drugo odgovorno osebo oziroma delodajalcem. Na pogovor se pripravimo, izberimo ustrezen čas in prostor, spoštljivo, jasno in kratko predstavimo težavo in možne rešitve, ter pogovor zaključimo s povzemanjem skupnih dogovorov. Aktivno se vključimo v načrtovanje, pripravo in evalvacijo ukrepov promocije zdravja, ki podpirajo naše duševno zdravje. Lahko se pozanimamo, ali organizacija ponuja možnost psihološke podpore ali svetovanja zaposlenim. Če imamo že prisotne zdravstvene težave zaradi prekomernega stresa ali izgorelosti, se obrnimo po strokovno pomoč zdravnika, psihiatra, psihologa, psihoterapevta.

Več o mobingu pri delu in mobing zaupniku.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

 

Scroll to Top
Skip to content