Krepitev duševnega zdravja

Domov » Duševno zdravje » Krepitev duševnega zdravja » V odraslem obdobju

V odraslem obdobju

Skrb za telesno in duševno zdravje je najpomembnejša vrednota, kateri naj bi sledil posameznik v svojem življenju. Dobro duševno zdravje zajema ravnovesje na telesnem, duševnem in socialnem področju ter nam omogoča, da živimo zadovoljno in izpolnjujoče življenje. Tudi sami lahko veliko naredimo za dobro počutje. V nadaljevanju boste našli nekaj nasvetov in predlogov, s katerimi krepimo duševno zdravje.


Poskrbimo za zdrav življenjski slog

Tudi v odraslosti ne smemo pozabiti na zdrav način življenja, ki prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja ter preprečuje nastanek številnih bolezni. Priporočljivo je, da spimo vsaj 8 ur na noč in vzdržujemo enakomeren ritem spanja. Za dober spanec je pomembno, da se čez dan dovolj gibamo (zlasti v naravi) in smo čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav. Če je le mogoče, skušajmo zagotoviti, da v spalnem prostoru nismo izpostavljeni umetni svetlobi telefona, računalnika ali televizije. Dober spanec vpliva na boljše razpoloženje, lažje uravnavanje stresa in vpliva na zdravje. Poleg spanja je ključnega pomena tudi zdrava prehrana. Poskrbimo za vsaj pet obrokov na dan, skušajmo jesti kakovostno in raznoliko. Poleg zdrave prehrane, primerne telesne dejavnosti in spanja, so ključnega pomena tudi zdrave navade. Skušajmo opustiti kajenje in nadzirajmo pitje alkoholnih pijač. Tobak, alkohol in prepovedane droge so povezani s številnimi zdravstvenimi težavami in prezgodnjo umrljivostjo. Zato je pomembno, da te navade čim prej opustimo in si s tem omogočimo bolj zdravo prihodnost. 

Številne koristne in uporabne nasvete za krepitev zdravja najdete na spletni strani Skupaj za zdravje

Obvladujmo stres, poskrbimo za sprostitev in razbremenitev

V tem obdobju je pomembno, da dodobra ozavestimo, kaj je tisto, kar nam povzroča stres. Čeprav je stres prisoten na več področjih v našem življenju, moramo vedeti, kako se z njim spoprijeti. Zapomnimo si, da smo dragoceni in si zaslužimo čas zase. Poiščimo tisto nekaj, kar nas razbremeni. Morda je to pogovor z bližnjimi ali pa zgolj tihi trenutki s samim seboj. Morda so to majhne pozornosti, s katerimi se nagradimo za dobro opravljeno delo in uspešen dan. Privoščimo si razvajanje naših čutov (npr. penečo kopel). Najemimo varuško in si privoščimo sproščeno druženje ali romantično večerjo s partnerjem. Poglejmo dober film ali si vzemimo čas za knjigo. Če bomo dobro poskrbeli zase, se bomo bolje počutili v lastni koži, kar bodo začutili tudi naši bližnji.

Ne prizadevajmo si biti popolni

Nihče ni popoln in vsi delamo napake, ki so del naše osebnostne rasti. Stremljenje k popolnosti in postavljanje previsokih zahtev do samega sebe negativno vpliva na našo samopodobo, nam manjša občutek lastne vrednosti in samozavest. Posledično doživljamo sami sebe kot “ne dovolj dobre ali manjvredne”, hkrati pa izkrivljeno dojemamo tudi lastno življenje in dosežke (npr. kljub številnim uspehom vidimo le padce). Neuspehi, padci in napake se sestavni del življenja, hkrati so naš učni poligon, na katerem osvajamo nova znanja, zaradi njih se razvijamo tudi osebnostno. Zato je bistveno, da opustimo potrebo po popolnosti in se zavemo, da smo – takšni, kot smo – v redu. Ni potrebno, da vse zmoremo in znamo, da imamo vse pod nadzorom ali na svojih plečih. Dovolimo si biti nepopolni in prilagodimo svoje zahteve in pričakovanja do sebe, pa tudi do drugih.

Čas za hobije, interese in aktivnosti

Sprostitev in razbremenitev lahko dosežemo tudi z udejstvovanjem v različnih interesnih dejavnostih. Športna aktivnost izboljša razpoloženje, spodbuja občutke umirjenosti in zmanjšuje tesnobo. Določene aktivnosti, kot je na primer ples, spodbujajo ustvarjalnost in posameznikom pomagajo, da se uspešno spopadejo s frustracijami in občutki osamljenosti. Čas za prostočasno aktivnost, ne glede na vrsto izbrane aktivnosti (npr. igranje inštrumenta, šport, slikanje, kvačkanje itd.) je čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek. Čas, ko po lastni izbiri počnemo, kar želimo in se ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas razvedrijo. Namen prostočasnih aktivnosti ni dodatna obveznost, temveč sprostitev in osebna izpolnitev. Ta čas je nujno potreben, da si naberemo moči, ki jih potrebujemo za spoprijemanje z obveznostmi in izzivi na vseh področjih življenja.

Negujmo odnose z našimi bližnjimi

Za dobro duševno zdravje v odraslosti je pomembno tudi vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov v ožji in širši družini (starši, bratje in sestre, strici in tete, bratranci in sestrične, dedki in babice, itd.), s partnerjem in z otroki. Mnogokrat smo v obdobju odraslosti preobremenjeni zaradi številnih obveznosti in nam zmanjka časa, volje in moči za načrtno ohranjanje stikov, bližine in dobrih odnosov z našimi bližnjimi. Vendar je izjemnega pomena, da si za naše najdražje vzamemo čas, da drug drugemu prisluhnemo, se začutimo in povežemo. Tako lahko preprečimo nepotrebne konflikte in  ustvarjamo varno, prijetno in zdravo družinsko okolje.

Ne pozabimo na druženje, igro in smeh 

Ljudje smo družabna bitja, zato tudi v obdobju, ko smo razpeti med lastno družino, službo in starši, ne pozabimo na prijatelje. Druženje vpliva na občutek povezanosti, pripadnosti, pomembnosti in povečuje občutek lastne vrednosti. Posledično pozitivno vpliva na naše duševno in telesno zdravje, hkrati nam daje občutek varnosti, sprejetosti in podpore. Tudi odrasli potrebujemo druženje, ki nas napolni z energijo, čas za smeh, zabavo in razigranost. Zato ne postavljajmo družabnega življenja na stranski tir, temveč naj bodo prijateljstva in čas za prijetno druženje visoko na naši prednostni lestvici.

Osredotočimo se na pozitivne stvari in bodimo hvaležni

Kljub obremenitvam, oviram in težavam, ki se lahko pojavijo, ohranjajmo optimistično, pozitivno naravnanost in zavedanje vsega, kar je dobro v našem življenju. Vzemimo si vsak dan nekaj minut (lahko med prhanjem, pred spanjem ali v kateremkoli drugem trenutku dneva) in se osredotočimo na vsaj tri stvari v našem življenju, za katere smo hvaležni. Hvaležnost je tisto pozitivno čustvo, ki v največji meri prispeva k občutku zadovoljstva (tako v osebnem kot poslovnem življenju), sreče, notranjega miru, izpolnjenosti in uspeha. Ne obžalujmo napačnih odločitev ali neljubih dogodkov iz preteklosti, bodimo prisotni v sedanjosti in optimistični glede novih možnosti v prihodnosti. Osredotočimo se na tisto, kar je v naši moči, kar lahko spremenimo, in kar v nas vzbuja občutek smisla in osebnega zadovoljstva.

K dobremu počutju in podpornim medosebnim odnosom lahko veliko pripomore prijaznost, o kateri si lahko pogledate intervju z Borutom in Katarino Veselko.

Prepoznajmo in pokažimo svoja čustva in občutke

V odraslosti je izrednega pomena, da prepoznamo in smo v stiku z našimi čustvi, občutki in doživljanji ter da jih tudi izrazimo na primeren način. Zavedajmo se, da ni dobrih in slabih čustev. Čeprav so nekatera čustva lahko zelo neprijetna, težka in obremenjujoča, imajo svojo funkcijo, zato jih ne potlačujmo. O čustvih in doživljanjih se skušajmo pogovoriti z bližnjimi (npr. prijatelji ali partnerjem). Kadar se nam zdi, da z nikomer ne moremo deliti svojih občutkov, v sebi nosimo veliko breme. Pomembno je, da najdemo način, da lahko to breme odložimo (npr. napišemo v dnevnik, se izrazimo preko risbe, ustvarjanja, pesmi, gibanja …). Z izražanjem čustev in občutkov se razbremenimo notranje stiske. Na takšen način bolje razumemo in spoznavamo sebe ter druge, posledično pa odkrivamo bolj učinkovite načine za soočanje z raznimi življenjskimi izzivi.

Izogibajmo se miselnim pastem

Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo in kako se vedemo. V našem razmišljanju se lahko pojavi kopica napačnih predstav, zmotnih prepričanj, pogledov in zaključkov, katere samodejno vzamemo za resnične in nas obremenjujejo. Pomembno je, da se zavedamo, da misli niso dejstva. Misli odražajo naše razlage dogodka in pomen, ki mu ga pripisujemo, in so lahko drugačne od objektivnih dejstev. Kadar na neko situacijo pogledamo z drugega zornega kota, jo vidimo v drugačni luči, s tem pa se spremenijo tudi naše doživljanje, čustva in vedenje. Izogibajmo se nekoristnim načinom razmišljanja, kot je posploševanje (npr. vedno se mi dogajajo slabe stvari), črno-belo mišljenje (npr. poročila nisem pripravil/a pravočasno, zato sem čista izguba), osredotočanje na negativne vidike (npr. druženje ob večerji, ki sem jo pripravil/a za prijatelje, je bilo prijetno, a je bila juha preslana) in prehitro zaključevanje (npr. ni me poklical/a nazaj, gotovo me ne mara…). Miselnim pastem se lahko izognemo tako, da jih preverjamo, ali držijo ali ne. Vprašajmo se, ali obstajajo dokazi, ki našega razmišljanja ne podpirajo, ali smo pomislili na druge možne razlage, ali smo že bili v takšni situaciji kdaj prej in kako se je končala, kaj bi rekli prijatelju, če bi razmišljal tako kot v danem primeru razmišljamo mi, kako je videti zadeva z drugega zornega kota, kaj je najhujše, kar se lahko zgodi. Ko nas prevzamejo obremenjujoče misli, si postavimo omenjena vprašanja in tako lahko ugotovimo, ali so te misli resnične ali ne, ter ali nam koristijo ali ne. Tako se bomo lažje znebili neresničnih ali nekoristnih misli, naše mišljenje bo postalo bolj realistično, prav tako se bo izboljšalo tudi naše počutje.

Postavimo meje

Zavedajmo se, da moramo znati reči tudi ”ne”. Postavljanje zase in postavljanje jasnih meja (asertivnost) sta pomembna dela učinkovite komunikacije, ki je ključ do spoštljivih odnosov in zadovoljnega življenja. S svojim vedenjem in komuniciranjem si prizadevajmo jasno in odločno izražati svoje potrebe, čustva, želje in mnenja. Pomembno je, da slednje sporočamo na način, ki je spoštljiv do nas samih in do sogovornika. Največkrat nam pri tem pomaga opisovanje lastnega doživljanja, videnja, želje ali mnenja. Takšen način komunikacije je izjemno učinkovit v medosebnih odnosih, saj sporočamo naše stališče ali doživljanje, hkrati pa dopuščamo prostor za drugačen pogled in mnenje sogovornika.

Držimo se dnevne rutine

Rutina ali red in izdelana struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in predvidljivosti,  s tem pa določeno mero nadzora nad potekom dogodkov. Kadar vemo, kaj pričakovati, se nam zdi, da izzive lažje obvladujemo. Postavimo si konkretne, merljive, dosegljive in smiselne cilje ter določimo, kako in kdaj jih želimo doseči. Pomembno je, da si ne zadamo previsokih ciljev in si odpustimo, kadar nam ne uspe vsega dokončati v predvidenem času. Čez teden se skušajmo držati urnika spanja, prehranjevanja in ostalih obveznosti, ne pozabimo pa tudi na čas zase in za sprostitev. Vikendi pa naj bodo namenjeni aktivnostim, zabavi, druženju in vsemu ostalemu, kar nam je pomembno v življenju in nas osrečuje.

Poiščimo pomoč 

V obdobju odraslosti se pogosto soočamo z velikimi obremenitvami, ki so lahko zelo stresne. Soočeni smo lahko s prekomernimi zahtevami na delovnem mestu, konflikti v partnerstvu in družini, tegobami odraščajočih otrok in skrbjo za ostarele ali obolele starše. Nemalokrat nas vse te obveznosti obremenijo do te mere, da ne najdemo več časa zase, za počitek ali sprostitev in lahko postanemo kronično izčrpani. Včasih nam lahko pomaga že iskren pogovor z bližnjo osebo, da se nekoliko razbremenimo in olajšamo čustveno stisko. Kadar pa je notranja stiska prevelika, je pomembno, da pravočasno poiščemo pomoč strokovnjaka (npr. psihoterapevta ali kliničnega psihologa).

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski 

 

Scroll to Top
Skip to content