O duševnem zdravju

Domov » Duševno zdravje » O duševnem zdravju » Delovno okolje

Delovno okolje

Delo pomembno zaznamuje naše odraslo življenje, saj na delu preživimo vsaj tretjino svojega življenja. Delovna aktivnost nam prinaša ekonomsko in socialno varnost, pomembna pa je tudi za naše zdravje in dobro počutje. Pri tem je ključno, v kakšnem delovnem okolju opravljamo svoje delo.


Delo v zdravem delovnem okolju prinaša številne koristi: prispeva k našemu dobremu počutju in delovanju, krepi duševno in telesno zdravje, socialne stike,  prinaša priložnosti za uspeh in razvoj. Zdravo delovno okolje spodbuja duševno blagostanje, nas varuje pred pojavom težav v duševnem zdravju, poleg tega lahko tudi olajša okrevanje ob duševnih motnjah.

K dobremu počutju na delovnem mestu med drugim pripomorejo tudi dobri medosebni odnosi in zdrava prehrana.

Dobro duševno zdravje zaposlenega se odraža v:

  • veselju do dela, zadovoljstvu z delom in zavzetosti za delo,
  • visoki motivaciji za delo in učinkovitosti pri delu,
  • samozavesti pri opravljanju delovnih nalog,
  • ponosu do rezultatov lastnega dela,
  • dobrih medosebnih odnosih na delovnem mestu,
  • učinkovitem reševanju nesporazumov,
  • pripadnosti delovnemu kolektivu oziroma organizaciji,
  • učinkovitem obvladovanju stresnih situacij, povezanih z delom in širše,
  • občutku, da je delo cenjeno in ustrezno nagrajeno,
  • občutku, da delo omogoča priložnosti za karierni in osebni razvoj,
  • občutku, da ima njegovo delo namen in smisel,
  • ravnovesju med delovnim in zasebnim življenjem.

Po drugi strani lahko delo v slabih razmerah prispeva k razvoju težav v duševnem zdravju ali poglobi že obstoječe težave.

Izziv ali stres pri delu?

Na naši poklicni poti se s stresom srečujemo tako v delovnem okolju kot tudi ob prelomnicah, kot so prva zaposlitev, menjava zaposlitve, izguba zaposlitve in upokojitev. Stres v povezavi z delom je običajni odziv na situacijo, ko zaznamo neskladje med delovnimi zahtevami in našimi zmožnostmi spoprijemanja z njimi.

Stres nam lahko pomaga pri opravljanju dela. Nekaj stresa oz. občutek, da nam delo predstavlja izziv, je pomembno za naše zadovoljstvo in zavzetost pri delu ter spodbudno vpliva na duševno zdravje. Po drugi strani je stres škodljiv za naše zdravje in varnost pri delu takrat, ko ga je preveč, se pojavlja prepogosto ali je prisoten skozi daljše obdobje.

Na naše doživljanje stresa vplivajo tudi naše individualne značilnosti, kajti med seboj se razlikujemo v tem, kaj nam predstavlja stres, kako ga doživljamo in kako učinkovito se spoprijemamo z njim.

Kaj lahko neugodno vpliva na duševno zdravje v delovnem okolju?

Na duševno zdravje v povezavi z delom vplivajo raznoliki in pogosto medsebojno povezani dejavniki. Ti povečujejo dovzetnost za stres, prekomerni stres pa negativno vpliva na duševno zdravje. Nekateri dejavniki izhajajo iz delovnega mesta in organizacije, drugi izvirajo iz naših individualnih značilnosti, zmožnosti spoprijemanja s stresom ter osebnih okoliščin in zdravstvenega stanja, nekateri pa odražajo vplive širšega okolja. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela, novih načinov, tehnologij in oblik dela kot posledic globalizacije, gospodarskih in zdravstvenih kriz, postaja delo čedalje zahtevnejše, terja od nas večjo prilagodljivost, žal pa prinaša tudi negotovost zaposlitve. Na delovnem mestu so lahko razlogi za stres različne obremenitve, ki izhajajo iz narave dela, ki ga opravljamo, organizacije dela, odnosov in kulture v delovni organizaciji.

Na duševno zdravje v povezavi z delom lahko vplivajo številni dejavniki:

  • neustrezen obseg, narava in hitrost poteka dela (prevelika ali premajhna delovna obremenitev, monotonost dela, velik časovni pritisk, izmensko delo),
  • neprimerno fizično okolje (hrup, neprimerna svetloba in temperatura, slab zrak),
  • premajhna avtonomija pri delu,
  • čustveno obremenjujoče delo,
  • slaba komunikacija, slabi medosebni odnosi in konflikti na delovnem mestu,
  • nadlegovanje, ustrahovanje, trpinčenje,
  • nejasne delovne zahteve oz. pričakovanja,
  • neustrezno nagrajevanje dela (nesorazmerje med vloženim trudom in nagrado),
  • nizko priznanje dela (trud ni cenjen),
  • občutek nesmiselnosti delovnih nalog, neskladnost z vrednotami,
  • premalo priložnosti za učenje, karierni in osebni razvoj in napredek,
  • izključevanje zaposlenih iz procesa sprejemanja odločitev,
  • pomanjkanje povratnih informacij in podpore zaposlenim,
  • pomanjkanje občutka pravičnosti (npr. nezasluženo napredovanje),
  • diskriminacija,
  • nekatere osebnostne značilnosti (npr. perfekcionizem, strah pred napakami, odlašanje),
  • neučinkovite strategije spoprijemanja s stresom.

Kakšne so posledice slabega duševnega zdravja v povezavi z delom?

Prekomerni stres v povezavi z delom prinaša številne neželene posledice. Lahko se pojavijo različne zdravstvene težave, izgorelost in s tem povezana povečana odsotnost z dela, ali pa smo prisotni na delovnem mestu kljub zdravstvenim ali drugim težavam, kar poslabšuje našo delovno učinkovitost in povečuje tveganje za napake pri delu. Stres je povezan tudi s težavami pri usklajevanju dela in zasebnega življenja in pogostejšim menjavanjem zaposlitev. Še več, posledice stresa lahko prizadanejo tudi družino, delovno organizacijo in širšo skupnost.

Za prekomerni stres in njegove negativne posledice smo bolj dovzetni, kadar v delovni organizaciji ni sprejetih ustreznih ukrepov, ki bi pomagali nastala tveganja obvladovati in krepiti duševno zdravje zaposlenih. Da bi lahko delali v delovnem okolju, ki podpira duševno zdravje, je torej pomembno, da delovna organizacija poskrbi za zmanjšanje vpliva dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastanek težav v duševnem zdravju, in obenem krepitev dejavnikov, ki duševno zdravje varujejo.

Več o doživljanju stresa, izgorelosti ali depresivnega razpoloženja na delovnem mestu ter napotke za bolj učinkovito spoprijemanje s stresom najdete v publikaciji Duševno zdravje na delovnem mestu.
Kako prepoznamo in kako lahko preprečimo izgorelost si lahko ogledate na spletni strani NIJZ.
Kaj lahko stori zaposleni in kaj delodajalec za boljše počutje na delu je na voljo v infografiki Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu.

Kdaj poiskati pomoč

Skrb zase in krepitev odpornosti na stres sta pomembni za dobro duševno zdravje, vendar se lahko prekomerni stres pojavi zaradi delovnih in drugih obremenitev, na katere sami nimamo vpliva.

Opozorilni znaki slabega duševnega zdravja pri zaposlenem so:

  • poslabšanje razpoloženja ali/ in spremembe v običajnem razpoloženju (npr. nemir, tesnoba, zaskrbljenost, občutek preobremenjenosti, nezadovoljstva, razdražljivost, občutljivost na kritiko),
  • težave na miselnem področju: težave s pozornostjo, spominom, pozabljivost, neodločnost,
  • različne telesne težave (npr. glavobol, utrujenost, bolečine v hrbtenici, spremembe v apetitu, slabost, omotičnost, tiščanje v prsih, alergije),
  • težave s spanjem,
  • upad motivacije za delo,
  • spremembe v medosebnih odnosih: izogibanje stikom z ljudmi, konfliktnost,
  • spremembe pri delu: manjša učinkovitost, pasivnost, več napak pri delu, izogibanje delovnim nalogam, nedokončane delovne naloge,
  • zamujanje na delo, pogostejši odmori med delom,
  • pogostejša obolevanja in odsotnost z dela,
  • prisotnost na delovnem mestu kljub slabemu počutju in zdravstvenim težavam,
  • neustrezne strategije soočanja s stresom, kot sta uporaba psihoaktivnih snovi (tobak, alkohol, pomirjevala, droge) in prekomerna uporaba družabnih omrežij in digitalnih tehnologij,
  • pomanjkanje časa za prostočasne in družabne dejavnosti, družino.

Kadar pri sebi prepoznavamo opozorilne znake preobremenjenosti s stresom in kadar se ti znaki kopičijo in vztrajajo dlje časa ter nas ovirajo pri delu in v zasebnem življenju, se obrnimo po pomoč. Lahko se obrnemo na sodelavca, nadrejenega ali drugo osebo v svoji delovni organizaciji ali poiščemo strokovno pomoč. Podpora delodajalca je pomembna tudi pri vračanju na delo po daljši bolniški odsotnosti zaradi telesnega obolenja ali težav v duševnem zdravju.
Čeprav na nastanek težav z duševnim zdravjem zaradi vpletenosti različnih dejavnikov pogosto ne moremo vplivati, pa lahko vplivamo na to, kako se bomo z njimi soočili. Preseči dvome in sram ter spregovoriti o svoji stiski, je prvi korak do rešitve.

Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:Telefonski in spletni viri v duševni stiskiCentri za duševno zdravje odraslihMreža virov pomoči v Sloveniji
•	Publikacija Kam in kako po pomoč v duševni stiski

 

Scroll to Top Skip to content