O duševnem zdravju

Domov » Duševno zdravje » O duševnem zdravju » Obporodno obdobje

Obporodno obdobje

Obdobje nosečnosti, porod in zgodnje materinstvo je lahko eno izmed najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših v življenju ženske. Vedno je začetek čisto novega življenjskega poglavja, ne glede na to, ali je prvič ali pa morda četrtič, za vsako žensko, partnerja, njune otroke in širšo družino. Dobro je, če ima ženska  občutek, da je pripravljena na to prelomnico ter da ji bodo v težavah bližnji stali ob strani.


Ženska in njeni bližnji se v tem obdobju še posebej trudijo, da bi na svet prišel zdrav otrok. Zelo dragocen je tudi vsak prispevek k dobremu počutju ženske.

Kaj lahko storite za ohranjanje dobrega počutja v nosečnosti in po rojstvu otroka?
•	Dobro skrbite zase.
•	Jejte redno in uživajte pestro mešano prehrano.
•	Poskrbite za počitek in dober spanec.
•	Bodite redno telesno aktivni. Uživajte prosti čas v naravi.
•	Poskrbite za ravnovesje med študijskimi, službenimi in družinskimi obveznostmi ter dejavnostmi, ki vas veselijo.
•	Redno si vzemite nekaj časa samo zase.
•	S partnerjem si redno vzemita nekaj časa samo za vaju.
•	Negujte stike z družino in prijatelji ter preživljajte čas z njimi.
•	Pogovarjajte se z drugimi nosečnicami, materami in starši o njihovih izkušnjah. Pridobite si novo znanje in spretnosti, ki jih potrebujete za starševstvo.
•	Skrb za gospodinjstvo in otroka je naloga obeh staršev. Kadar je obremenitev preveč, je zunanja pomoč pametna odločitev.

 Kaj lahko pričakujete po porodu?

Ob privajanju na novo starševsko vlogo, telesne spremembe in nov življenjski ritem so ženske v obporodnem obdobju lahko ranljive in potrebujejo razumevanje in podporo bližnjih. Pomembno je, da posameznica skrbi zase, prepozna morebitne težave in med oblikami pomoči, ki so ji na voljo, izbere tisto, ki ji ustreza. Veliko stisk v tem obdobju je prehodnih in slabo počutje mine.

Poporodna otožnost
Poporodno otožnost v prvem tednu po porodu doživi osem od desetih žensk. Razpoloženje se pogosto spreminja, pojavi se tesnoba, razdražljivost; ženska hitro plane v jok, ima težave s spanjem, je pretirano dejavna ali čisto brez energije. Je naravna posledica velikih hormonskih sprememb in izzveni v nekaj dneh.

Za večino žensk je zelo pomembno, da spregovorijo o svojih občutkih, zato je priporočljivo, da se posameznica druži z drugimi. Morda bo v pogovorih z drugimi materami ugotovila, da imajo podobne občutke kot ona, da ni edina, ki se srečuje s težavnejšim obdobjem.

Kdaj poiskati pomoč?

Kadar se ženska v obporodnem obdobju sooča s hudo ali dlje časa trajajočo stisko, ki pomembno poslabšuje njeno spoprijemanje z zahtevami vsakodnevnega življenja, je pomembno, da čim prej poišče pomoč. Pri tem je pomembna opora njenih bližnjih in okolice, saj pogosto prej kot mama dojenčka opazijo njeno stisko. Če je že kdaj trpela zaradi duševnih stisk ali se zdravi zaradi kake duševne motnje, naj se o zanositvi in skrbeh v nosečnosti posvetuje z zdravnikom.

Depresija, tesnoba in nekatere druge duševne stiske v obporodnem obdobju
Nosečnice se lahko srečajo z depresivnostjo ali tesnobo, ki v nekaterih primerih zahtevata ukrepanje. Črne misli, ki kar vztrajajo, in nenehna nagnjenost k joku so znak, da potrebuje podporo in pomoč. Pri nekaterih ženskah je depresija navzoča že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 10 do 15 % nosečnic.
Nekaj tednov po porodu in še kasneje, do okoli 8. meseca, se lahko pojavijo hude stiske, ki pri vsaki šesti ženski vodijo v poporodno depresijo.

Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov resnejših duševnih stisk je bistvenega pomena, saj prispeva k preprečevanju ali hitrejši razrešitvi težav, poleg tega lahko tudi olajša breme stiske za partnerja in celotno družino. Kadar na primer poporodna otožnost ne izzveni v dveh tednih, lahko preide v poporodno depresijo, zato je pomembno, da stisko v obporodnem obdobju vzamemo resno.

Znaki duševnih težav v obdobju nosečnosti in po porodu so:
•	žalost,
•	jokavost (pogosteje kot običajno),
•	razdražljivost in nemir,
•	huda tesnoba, panični napadi, strahovi,
•	izguba zanimanja za aktivnosti, ki so vas včasih zanimale,
•	občutki krivde, obupa, nesposobnosti,
•	pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti,
•	prekomerna utrujenost,
•	težave s spanjem (ponoči težko zaspite, ker ste zaskrbljeni ali občutite tesnobo, ali se zelo zgodaj zbudite, in ne morete zaspati nazaj),
•	spremenjen tek (nimate teka, jeste preveč),
•	neprijetne vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju (npr. skrb, da bi se okužili in pretirano umivanje, čiščenje, preverjanje itd.),
•	samomorilna razmišljanja.

Dobro je vedeti, da se pri ženski lahko pojavijo le nekateri znaki duševnih težav. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so.

Če ste pri sebi zaznali nekatere izmed teh znakov in le-ti trajajo večino dneva ter vsaj dva tedna zapored, čim prej poiščite strokovno pomoč.

Vaše počutje lahko preverite tudi v spletni anketi za nosečnice in mlade mamice. Kratek vprašalnik je sestavljen iz 10 vprašanj in je namenjen ugotavljanju simptomov čustvene stiske med nosečnostjo ali v poporodnem obdobju. Po zaključku boste izvedeli vaš rezultat ter dobili razlago ugotovitev in koristne nasvete (anonimnost je zagotovljena).

Lahko se obrnete na: 
•	osebnega zdravnika ,
•	ginekologa,
•	kliničnega psihologa,
•	psihiatra,
•	psihoterapevta z ustrezno izobrazbo.

Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil. Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko v svojem kraju pridružite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom srečujejo ženske s podobnimi težavami. Potrebno je vedeti, da je za vsako posameznico v duševni stiski značilen specifičen preplet dejavnikov, zato so tudi poti zdravljenja in okrevanja različne.

Seznam strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo duševnim stiskam v obporodnem obdobju, najdete na spletni strani Zdaj.net.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
•	dežurnega zdravnika,
•	dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
•	reševalno službo (112),
•	urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo, Njegoševa 4,  Ljubljana (vsak delovni dan od 8. do 12. ure na telefonski številki 01/4750 685 ali osebno)
•	center za duševno zdravje odraslihtelefonski in spletni viri v duševni stiski

Pomembno je ,da si prisluhnete in poskrbite zase. Če vam je težko, se pogovorite z nekom, ki mu zaupate. Ob zahtevnejših težavah poiščite primerno strokovno pomoč. S skupnimi močmi se bo vaše počutje izboljšalo. Tako boste v  materinstvo vstopili bolj sproščeni in z več radosti.

 

Scroll to Top Skip to content