Domov » Moje duševno zdravje » O duševnih težavah in motnjah

Težave v duševnem zdravju se pojavljajo na vseh področjih življenja in delovanja in imajo zelo različne znake ter posledice. So široka mavrica različnih znakov, ki se lahko kažejo v spremenjenem načinu ali vsebini mišljenja, z različnimi dolgotrajno spremenjenimi razpoloženjskimi stanji, z za posameznika zelo spremenjenim čustvenim odzivom, s spremenjenimi interesi, hotenjem itd. Vseh znakov duševnih motenj ni mogoče našteti, ker jih je preveč in so pri vsakomur nekoliko drugačni ter se povezujejo na različne načine. Duševno motnjo pa opredeljujeta dve značilnosti – to sta trajanje in (dolgotrajne) težave v vsakodnevnem delovanju. Kratkotrajne težave v duševnem zdravju, ob katerih še lahko delamo in se čutimo povezane pa poznamo vsi iz vsakdanjega življenja.

Duševna stiska še ni duševna motnja. Duševne stiske nam omogočajo rast in napredovanje. Tako na primer  ni mogoče enačiti žalovanja z depresijo, čeprav žalovanje vključuje nekatere znake, ki so značilni za depresijo. Žalovanje je globok in dolgotrajen občutek žalosti, tesnobe, izgubljenosti, strahu in še marsikaj, vendar je to normalen proces, ki lahko traja leto ali dlje. Toliko časa, kolikor ga potrebujemo, da prebolimo in sprejmemo izgubo. V tem času se moramo varovati diagnosticiranja, označevanja in prepisovanja ukrepov. Za marsikatero krizo v življenju potrebujemo predvsem čas in prijatelje, ki nam stojijo ob strani.

Pomoč strokovnjaka je potrebno poiskati takrat, kadar stiska ali znak (kot je npr. nespečnost) traja dolgo in se krog ljudi, ki so lahko v pomoč, oži in predvsem takrat, kadar se ne moremo izogniti misli, da bi radi trpljenje končali za vsako ceno. Pomoč je treba poiskati tudi takrat, ko se zaradi trpljenja izgublja stik z resničnostjo. Predvsem pa – duševnih stisk ne premagujmo sami, ampak s podporo drugih ljudi.


Priročnik je namenjen osnovnemu informiranju o znakih nekaterih duševnih motenj in napoti na iskanje pomoči in ni namenjen samodiagnozi. Predlagamo pa, da se v življenjskih okoliščinah in v časih, ko vam je težko, obrnete na druge ljudi, ki jim lahko zaupate. Če se stiska kljub temu povečuje in vas ovira pri vašem socialnem življenju, če ste osamljeni in se tako tudi počutite, če obupujete in to traja, pa svetujemo, da poiščete strokovno pomoč.

Duševne motnje zdravimo z medicinskimi in psihološkimi metodami ter s socialnimi podpornimi pristopi. Zdravljenje lahko poteka z zdravili in s psihoterapijo. Za uspešno okrevanje uporabljamo metode psihosocialne rehabilitacije. Okrevanje je mogoče pri večini ljudi, ki jih prizadenejo duševne motnje.

Izgorelost

Izgorelost Izgorelost je vse pogostejše stanje, ki sicer ne spada med duševne motnje čeprav se njeni simptomi in znaki kažejo tudi na področju duševnega zdravja. Izgorelost spada med stanja, ki …

Izgorelost Read More »

Več

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje Anksiozne motnje spadajo v skupino najbolj razširjenih duševnih motenj. Anksioznost je bolezenska raven tesnobe, ki človeka moti pri vsakodnevnih dejavnostih. Bolezenska tesnoba se loči od varovalne tesnobe po …

Anksiozne motnje Read More »

Več

Motnje razpoloženja – Depresija

Motnje razpoloženja – Depresija Motnje razpoloženja so ene od najpogostejših duševnih motenj. Mednje uvrščamo ponavljajočo se depresivno motnjo, bipolarno motnjo, distimijo in ciklotimijo. Za vse motnje razpoloženja je v osnovi …

Motnje razpoloženja – Depresija Read More »

Več

Nevrokognitivne motnje

Nevrokognitivne motnje Nevrokognitivne motnje ali organske duševne motnje so skupina raznolikih duševnih motenj, pri katerih je razlog za posameznikove težave organskega izvora. Pri teh motnjah so v ospredju simptomi in …

Nevrokognitivne motnje Read More »

Več

Psihotične motnje

Psihotične motnje Psihotične motnje so skupina motenj, pri katerih gre za začasno ali (redko) trajno izgubo stika z resničnostjo. Akutni znaki shizofrenije so blodnje, halucinacije, spremenjeno čustveno izražanje in socialni …

Psihotične motnje Read More »

Več

Scroll to Top Skip to content