Domov » Anksiozne motnje

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje spadajo v skupino najbolj razširjenih duševnih motenj. Anksioznost je bolezenska raven tesnobe, ki človeka moti pri vsakodnevnih dejavnostih. Bolezenska tesnoba se loči od varovalne tesnobe po tem, da se javlja tudi, ko nevarnosti ni ali pa je nevarnost že mimo ali pa ni tako velika, kot je odziv nanjo. Gre torej za lažni alarm. Tesnoba je čustven odziv na zaznano nevarnost in je del sistemskega odziva, ki se kaže kot pripravljenost k boju ali begu ali zamrznitev.

Da je nekaj nevarno, se ljudje naučimo z izkušnjami in z opazovanjem drugih. V procesu tega učenja, se lahko zgodijo napake. Za anksiozne motnje velja, da se je človek naučil, da je nekaj nevarno, pa v resnici ni.

Posamezne anksiozne motnje se med seboj ločijo glede na vrsto lažnega alarma in so naslednje:

  • generalizirana anksiozna motnja
  • panična motnja
  • agorafobija
  • specifične fobije
  • socialna fobija
  • obsesivno kompulzivna motnja
  • posttravmatska stresna motnja

Pri generalizirani anksiozni motnji gre za dolgotrajno, nepretrgano tesnobnost, ki nima oprijemljivega zunanjega vzroka. Zaskrbljenost in tesnobnost se lahko povezujeta s telesnim zdravjem, zdravjem ali položajem bližnjih ljudi, z delom, gmotnimi zadevami, z  mnenji drugih ljudi itd. To tesnobo poskuša oseba ublažiti z veliko skrbnostjo.

Za panično motnjo je značilna tesnoba ob nevarnosti, ki jo predstavljajo lastni telesni simptomi anksioznosti (na primer pospešeno bitje srca, oteženo dihanje, omotica). Pri agorafobiji in specifičnih fobijah gre za tesnobo ob doživeti nevarnosti, ki jo pri agorafobiji predstavljajo določeni prostori (na primer dvigalo), pri specifičnih fobijah pa določene živali ali okoliščine (na primer tema, pajki, zobozdravnik). Tudi fobično tesnobo poskušajo ljudje zmanjšati z izogibanjem.

Pri socialni fobiji gre za tesnobo pri druženju osebe z drugimi ljudmi, ki bi jo lahko ocenjevali ali obsojali.

Značilnost obsesivno-kompulzivne motnje sta tesnoba ob lastnih vsiljivih, ponavljajočih se in vztrajnih vsiljivih mislih (obsesijah) in prisilna dejanja za ublažitev te tesnobe (kompulzije). Oseba na primer misli, da ima umazane roke – to so njene obsesije. Zato se kar naprej umiva – tu gre za kompulzije.

Pri posttravmatski stresni motnji gre za hudo tesnobo ob podoživljanju travmatskih dogodkov in huda čustvena nihanja.

Anksiozne motnje so kot druge motnje posledica ranljivosti in stresa. Ranljivost je sestavljena iz prirojenih značilnosti, zgodnjih izkušenj, osebnostnih lastnosti. Biološki, psihološki in socialni stresorji lahko sprožijo motnjo.

Anksioznost se pojavlja pri večini duševnih motenj.

Simptomi in znaki

Za anksiozne motnje so značilni naslednji miselni, telesni, vedenjski in čustveni simptomi in znaki, ki se med seboj prepletajo in krepijo:

  • misli o izgubi lastnega življenja, zdravega razuma, nadzora nad lastnim vedenjem, slaba pozornost, raztresenost,
  • povečano potenje, tresenje rok, nog ali celega telesa, pospešen srčni utrip, oteženo dihanje, omotica, slabost, suha usta, glavobol, pritisk in bolečine v prsnem košu, mišična napetost,
  • opuščanje dejavnosti, izogibanje določenim rečem,
  • tesnoba, strah, zaskrbljenost, napetost, razdražljivost, nestrpnost, jeza, bes.

Zdravljenje

Anksiozne motnje so dobro ozdravljive. V psihoterapevtski obravnavi teh motenj se uporabljajo predvsem metode obvladovanja in postopne desenzitacije. V hujših primerih je mogoče ob psihoterapevtski podpori uporabiti tudi zdravila iz skupine antidepresivov.

Oblike pomoči

Oseba z anksiozno motnjo lahko dobi pomoč v vseh zdravstvenih domovih ali pri psihologih, kjer se individualno ali v skupini pomaga pri obvladovanju tesnobe. V primeru težjega obvladovanja se napoti k specialistu psihiatru ali kliničnemu psihologu. Koristna je vedenjsko kognitivna psihoterapija. Pomoč pri obvladovanju motnje lahko nudijo tudi strokovnjaki, ki delujejo v socialnovarstvenih programih, na centrih za socialno delo ter v pedagoških in psihoterapevtskih službah, če so za to usposobljeni.

Kaj lahko naredimo sami

Oseba z anksiozno motnjo si lahko pomaga sama predvsem tako, da motnjo prepozna in poišče pomoč.

Scroll to Top Skip to content