Domov » Psihotične motnje

Psihotične motnje

Psihotične motnje so skupina motenj, pri katerih gre za začasno ali (redko) trajno izgubo stika z resničnostjo. Akutni znaki shizofrenije so blodnje, halucinacije, spremenjeno čustveno izražanje in socialni umik, ki so podrobneje opisani spodaj.

Ljudje, ki doživljajo blodnje in halucinacije, so v hudi stiski. Verjamejo v resničnost svojega doživljanja in se v skladu s tem tudi odzivajo. Na osnovi zmotnih prepričanj in zaznav lahko sprejemajo odločitve, ki so zanje lahko nevarne in neugodne.

Ob zagonu bolezni, torej ko so prisotni akutni in izraženi zgoraj opisani znaki, pogosto ne vedo, da potrebujejo pomoč. Pridobivanje uvida v značilnosti svoje motnje je pogosto proces, ki zahteva svoj čas in izkušnje. Večina ljudi s psihotičnimi motnjami pa lahko pridobi znanja in razumevanje svojih težav in jih sčasoma lahko obvladuje. Zgodi se lahko, da je potrebno zdravljenje proti volji, če si hudo škodijo, ogrožajo svoje in tuje zdravje in življenje ali pa hudo ogrožajo premoženje.

Ločimo več vrst psihoz. Med najpogostejšimi sta shizofrenija in blodnjava motnja.

Psihoze potekajo z obdobji poslabašanj in izboljšanj. Med obdobji poslabšanj je lahko funkcioniranje posameznika povsem dobro. Prvo epizodo psihoze še ne opredelimo kot shizofrenijo ali blodnjavo motnjo, temveč jo opredelimo kot akutno in prehodno psihotično motnjo.

Shizofrenija

O motnji

Shizofrenija je najpogostejša psihotična motnja. Njena značilnost je razcep miselnih procesov, volje in zaznavanja v akutni fazi bolezni. To pomeni, da človek na primer sliši ali vidi reči, ki jih v resnici ni (ima halucinacije), verjame reči, ki jih večina ljudi utemeljeno ne verjame (ima blodnje), nenavadno govori in se vede.

Obstaja več vrst shizofrenije, ki se med seboj razlikujejo glede na simptome, ki so bolj izraženi. Pri paranoidni shizofreniji so na primer najbolj izrazite blodnje in halucinacije, pri hebefreniji pa je najbolj izrazito nenavadno mišljenje in vedenje. Pri enostavni shizofreniji je najpogosteje videti opuščanje dejavnosti in zapiranje vase.

Shizofrenija je posledica motnje v delovanju možganov, za katero nimamo povsem jasne razlage. Sodelujoči dejavniki so dedni in okoljski.  Prvo epizodo bolezni najpogosteje sproži stres, ki je povezan z življenjskimi mejniki in izgubami. Uživanje marihuane, pa tudi drugih drog, je povezano z razvojem psihoze.

Shizofrenija se ne umakne, kot tudi ne druge kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen ali visok krvni tlak), vendar jo je mogoče z zdravljenjem obvladovati, v tretjini primerov povsem, tako da ljudje s to motnjo lahko živijo kakovostno življenje.

Simptomi in znaki

Simptomi in znaki shizofrenije se običajno delijo na:

  • blodnje,
  • halucinacije,
  • neurejene misli,
  • negativni simptomi,
  • kognitivne simptome.

Blodnje so zmotna prepričanja o rečeh, o katerih večina ljudi utemeljeno ni prepričana. Osebe s shizofrenijo imajo najpogosteje blodnje o tem, da jih preganjajo, nadzorujejo, jim odtegujejo ali vsiljujejo misli, so nekdo drug. Halucinacije so zmotna zaznavanja, ki niso posledica zunanjih dražljajev. Osebe s shizofrenijo najpogosteje halucinirajo glasove, pogoste so tudi vidne in telesne halucinacije. Neurejene misli so misli, med katerimi je šibka zveza ali pa je sploh ni. Negativni simptomi so predvsem ravnodušnost in čustveni izraz, ki je otopel ali situaciji neustrezen, ter ni nujno povezan z dejanskim čustvovanjem (oseba se na primer smeje, ko izve žalostno novico) ter socialni umik. Kognitivni simptomi so predvsem pozabljivost, slaba osredotočenost, slaba pozornost. Izražanje in intenziteta simptomov so odvisni od številnih, tudi socialnih, dejavnikov. Posebej socialni umik ni le posledica bolezni temveč tudi dejanske izločenosti ljudi, ki imajo diagnozo shizofrenija.

Zdravljenje

Shizofrenijo se zdravi z zdravili, pri čemer se najpogosteje uporablja zdravila iz skupine antipsihotikov. Za uspešno zdravljenje in okrevanje je potrebno uporabljati tudi psihoterapevtske pristope in metode psihosocialne rehabilitacije, ki so dokazano uspešni.

Po prvi epizodi psihoze je priporočljivo zdravljenje z zdravili, ki traja dve leti. Po drugi epizodi je priporočljivo zdravljenje pet let. Po tretji epizodi pa zdravljenje časovno ni več omejeno.

Uporabljamo zdravila, ki so v obliki tablet, kapljic in injekcij. Antipsihotiki v injekcijah so posebni preparati, ki jih dajemo na mesečni ali celo tromesečni ravni.

Druge oblike zdravljenja vključujejo predvsem vedenjsko kognitivno psihoterapijo. Rehabilitacija pri shizofreniji pomeni podporo pri reševanju življenjskih težav, podporo pri zaposlitvi, delo z družino, da lahko vztraja pri pomoči obolelim, samopomoč, ki pomeni delitev izkušenj in znanj o obvladovanju, krepitev moči in poguma, pomoč pri organizaciji življenja, dela in družinskega življenja, vse z čim bolj enakopravnim sodelovanjem prizadetih in njihovih družin.  

Oblike pomoči

Oseba s shizofrenijo lahko dobi pomoč najprej pri izbranem osebnem zdravniku, ki jo usmeri k specialistu psihiatru. Psihiater postavi diagnozo in zdravi po smernicah za zdravljenje shizofrenije. Pogosto se zdravljenje začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico, kjer začnejo z zdravljenjem z zdravili in poskušajo doseči sodelovanje pri zdravljenju. Človek s shizofrenijo lahko dobi pomoč v psihiatričnih ambulantah in centrih za duševno zdravje, na centrih za socialno delo pri koordinatorjih za obravnavo oseb v skupnosti ter v socialnovarstvenih programih nevladnih organizacij, ki delujejo v vseh večjih krajih v Sloveniji. Te oblike pomoči so namenjene kakovostnemu okrevanju in vključitvi v družbo ter spodbujanju samostojnosti.  

Približno tretjina ljudi s shizofrenijo ima dober odziv na zdravljenje in se njihovo vsakodnevno funkcioniranje povrne na prejšnjo raven. Poznajo svojo motnjo in jo obvladujejo. Lahko zaključijo šolanje, se uspešno zaposlijo in imajo svoje družine. Pogosto pri njih zadostuje le psihiatrična obravnava.

Tretjina ljudi s shizofrenijo ima nekoliko slabši potek in doživljajo poslabšanja-to je ponovitve znakov bolezni in imajo nekaj ovir pri vsakdanjem funkcioniranju, ki se včasih zdijo težko premostljive. Zanje je pripročljivo, da so vključeni v obravnavo z več pomoči. Potrebujejo prilagoditve glede šolanja in zaposlitve. Takšna obravnava je na voljo v ambulantah v Centrih za duševno zdravje odraslih in v drugih programih podpore in pomoči.

Tretjina ljudi s shizofrenijo ima številna poslabšanja bolezni in/ali zaradi bolezni in njenih posledic funkcionirajo slabše od svojih siceršnjih zmožnosti-imajo hude težave pri šolanju, zaposlitvi in v socialnem življenju. Težko sprejmejo pomoč in so večkrat sprejeti v bolnišnice. Ta skupina potrebuje intenzivnejšo, bolj kompleksno in bolj poglobljeno obravnavo, ki jo lahko dosežemo le s povezanimi oblikami obravnave v okviru metode, ki ji rečemo Načrtovanje obravnave. Ta metoda pomeni natančno načrtovanje in sodelovanje s pacientom, svojci in strokovnjaki različnih strok na poti k okrevanju na različnih področjih živlejnja. Te programe je mogoče doseči s pomočjo skupnostnih in ambulantnih služb v Centrih za duševno zdravje odraslih, vključujejo pa tudi strokovnjake na področju zaposlovanja, pomoči pri učenju, vključevanja v podporne oblike bivanja itd.  

Kaj lahko naredimo sami

Ljudje s shizofrenijo lahko obvladujejo svojo motnjo v večini primerov, če zberejo pogum za soočenje, če se lahko oprejo na svojce in druge bližnje, če aktivno sodelujejo pri zdravljenju in rehabilitaciji v skladu z zmožnostmi in če prilagodijo življenjske obremenitve svojim zmožnostim. Pomembno je tudi, da se odrečejo uživanju psihoaktivnih snovi.

Scroll to Top Skip to content