4 koraki promocije duševnega zdravja pri delu
Delovno okolje je optimalno mesto za promocijo duševnega zdravja. Ta vključuje obvladovanje in zmanjševanje psihosocialnih in drugih dejavnikov tveganja ter krepitev dejavnikov, ki varujejo duševno zdravje.

Čeprav so potrebni koraki promocije zdravja enaki za vsa podjetja in organizacije, pa ne obstaja enoten pristop pri izboru ustreznih ukrepov. Potrebno je upoštevati potrebe posamezne organizacije in temu primerno izbrati in prilagoditi ukrepe in aktivnosti
1. Analiza stanja
V tem prvem koraku gre za zbiranje in analizo rezultatov anketiranja zaposlenih o organizacijski klimi, zadovoljstvu in njihovih pričakovanjih, podatkov o bolniškem staležu, vzrokov za bolniški stalež, podatkov o zdravju in delazmožnosti, pregled ocene tvegajnja za varnost in zdravje pri delu in drugih relevantnih podatkov. Na osnovi dobljenih rezultatov se določi prioritetna področja, v katera bodo usmerjene aktivnosti promocije duševnega zdravja pri delu, in zastavi cilje projekta. Cilji naj bodo specifični, merljivi, dosegljivi, realni in časovno opredeljeni.
2. Načrtovanje ukrepov in aktivnosti na organizacijski ter na individualni ravni
V tem koraku se določijo konkretne aktivnosti in ukrepi, metode dela, vloge posameznikov in časovnica poteka. Priporočljivo je, da so ukrepi usmerjeni k reševanju dejanskih problemov, ki se kažejo v delovni organizaciji, saj bodo ukrepi tako bolj učinkoviti.
3. Izvajanje ukrepov in aktivnosti
Ta korak pomeni čas doslednega in sistematičnega izvajanja aktivnosti. V tej fazi je zelo pomembna ustrezna komunikacija in informiranje zaposlenih o programu, motivacija in spodbujanje k udeležbi. Pri tem je pomembno, da se duševno zdravje komunicira kot vrednota v delovni organizaciji in da izvajanje ukrepov aktivno in s svojim zgledom podprejo tudi vodstveni oz. vodilni delavci.
4. Pregled rezultatov in prilagoditev ukrepov in aktivnosti
Izbrani projekt se lahko evalvira sproti, med samim potekom, ob določenih časovnicah ter po koncu zastavljenega terminskega roka. Vrednoti se lahko različne vidike, npr. sodelovanje članov, ovire in težave, nepričakovane dogodke, skladnost z izhodiščnimi cilji oz. med predvidenim in realnim potekom, razloge za morebitna odstopanja od načrta ipd. Glede na rezultate evalvacije se ustrezno prilagodi nadaljnje aktivnosti.