Knjižnica gradiv

Domov » O programu » Knjižnica gradiv

V spodnji zbirki gradiv so zbrane informativne in poučne vsebine iz različnih področij duševnega zdravja. Gradiva so namenjena tako splošni kot strokovni javnosti. Prebirate lahko med zanimivimi brošurami, plakati, stripi, zloženkami, publikacijami, poročili ipd.
Za lažje navigiranje med posameznimi vsebinskimi področji in vrstami gradiv, si lahko pomagate s spodnjim iskalnikom.

Naslovnica publikacije Smernice SZO za duševno zdravje pri delu

Smernice SZO za duševno zdravje pri delu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Svetovna zdravstvena organizacija

Strokovne Smernice SZO predstavljajo z dokazi podprta mednarodna priporočila za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih ter preprečevanje težav v duševnem zdravju. Priporočila se nanašajo na organizacijske intervencije, usposabljanje vodstvenih delavcev in zaposlenih ter individualne intervencije. Vključena so tudi priporočila o vračanju na delo po odsotnosti, povezani s težavami v duševnem zdravju, in o pridobivanju zaposlitve za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Naslovnica letaka Kako poskrbeti za duševno počutje ob brezposelnosti ali izgubi dela

Letak – Kako poskrbeti za duševno počutje ob brezposelnosti ali izgubi dela

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Ditka Vidmar, Karmen Stariha, Tatjana Novak Šubara

Letak pojasnjuje, kakšni so lahko naši odzivi ob izgubi službe ali dela ter podaja 10 priporočil – nasvetov, kako lahko poskrbimo za svoje duševno počutje in počutje naših bližnjih v takšnih okoliščinah.

Naslovnica publikacije Duševno zdravje: Od vzrokov do posledic

Publikacija – Duševno zdravje: Od vzrokov do posledic

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Petra Mikolič, Matej Vinko, Tara Magajna, Irena Makivić, Lucija Furman

Publikacija opisuje posodobljen nabor mednarodno primerljivih kazalnikov duševnega zdravja, ki omogočajo primerjavo stanja duševnega zdravja v Sloveniji z drugimi državami ter spremljanje trendov v času. Okvir spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji, ki je opisan v publikaciji, zajema tri glavne domene: determinante duševnega zdravja, sistemi in storitve na področju duševnega zdravja ter izidi na področju duševnega zdravja.

Naslovnica letaka Mreža virov pomoči

Letak – Mreža virov pomoči

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Nacionalni program duševnega zdravja MIRA

Letak predstavlja Mrežo virov pomoči, v kateri so na enem mestu zbrane zdravstvene ter socialne storitve, ki so v Sloveniji na voljo brezplačno. Vključuje storitve preventive in krepitve duševnega zdravja ter različne oblike pomoči v duševnih stiskah. Uporabnik lahko izbere geografsko lokacijo oz. statistično regijo, v kateri išče določeno storitev, ciljno skupino, komu naj bi bila storitev namenjena (npr. otrokom, mladostnikom, odraslim, starejšim, družinam, bližnjim ali parom) in vrsto pomoči, ki jo potrebuje.

Naslovnica letaka Dobro počutje na delovnem mestu

Letak – Zakaj je dobro duševno počutje na delovnem mestu pomembno?

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Karmen Stariha, Tatjana Novak Šubara, Ditka Vidmar

Letak pojasnjuje zakaj je dobro duševno počutje na delovnem mestu pomembno, kaj lahko delodajalci in zaposleni storimo za duševno zdravje pri delu ter kje so na voljo aktualne in koristne informacije s tega področja.

Naslovnica letaka Napotki za zaposlene za dobro duševno počutje pri delu na domu/na daljavo

Letak – Napotki za zaposlene za dobro duševno počutje pri delu na domu/na daljavo

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Tatjana Novak Šubara, Karmen Stariha, Ditka Vidmar

Nasveti kako lahko zaposleni skrbijo za svoje dobro duševno počutje pri delu od doma oz. na daljavo - 7 napotkov za bolj učinkovito delo.

Naslovnica letaka Priporočila delodajalcem za dobro duševno počutje pri delu na domu/na daljavo

Letak – Priporočila delodajalcem za dobro duševno počutje pri delu na domu/na daljavo

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Tatjana Novak Šubara, Karmen Stariha, Ditka Vidmar

Nasveti kako lahko delodajalci oz. vodstveni in vodilni delavci prispevajo k obvladovanju tveganj in dobremu duševnemu počutju zaposlenih pri delu od doma oz. na daljavo - 5 usmeritev in priporočil.

Naslovnica letaka 10 napotkov za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Letak – 10 napotkov za boljše duševno zdravje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Tatjana Novak Šubara, Karmen Stariha, Ditka Vidmar

V letaku se nahaja 10 napotkov kako lahko vsak zaposleni skrbi za svoje dobro duševno počutje na delovnem mestu.

Naslovnica letaka Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Letak – Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Karmen Stariha, Tatjana Novak Šubara, Ditka Vidmar

V letaku najdete napotke kako obvladovati psihosocialna tveganja na delovnem mestu: celovit pristop, finančne koristi promocije duševnega zdravja pri delu, 10 značilnosti duševnemu zdravju naklonjenega delovnega okolja.

Naslovnica letaka Pozor-psihosocialna tveganja na delovnem mestu!

Letak – Pozor-psihosocialna tveganja na delovnem mestu!

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Karmen Stariha, Tatjana Novak Šubara, Ditka Vidmar

V letaku so predstavljena psihosocialna tveganja na delovnem mestu, 12 najpogostejših psihosocialnih tveganj, pomen ter zdravstvene in finančne posledice neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu.

Naslovnica brošure Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu

Brošura – Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Karmen Hribar, Maja Bajt

V brošuri so zbrane osnovne informacije o duševnem zdravju in njegovih dejavnikih. Izpostavljeni so najpogostejši vzroki in znaki duševnih težav na delovnem mestu. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni koraki o tem kaj lahko storimo sami, da bi izboljšali svoje počutje na delovnem mestu.

Naslovnica brošure Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju?

Brošura – Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju?

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt

V brošuri so opisani vedenjski in telesni znaki, ki pri sodelavcu lahko nakazujejo na duševno stisko. Izpostavljeni so načini kako lahko pristopite in začnete pogovor s sodelavcem, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju. Navedeni so tudi možni viri strokovne pomoči.

Naslovnica priročnika Ko sem dobro, delam dobro: Skrb za duševno zdravje pri delu od doma v času epidemije COVID-19 - priročnik za vodje in zaposlene

Priročnik – Ko sem dobro, delam dobro: Skrb za duševno zdravje pri delu od doma v času epidemije COVID-19 – priročnik za vodje in zaposlene

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Katja Gorzetti, Iza Košir, Urška Sajovic

V priročniku so zbrana priporočila in nasveti s področja različnih problematik kot so upad motivacije in produktivnosti, pomanjkljiva komunikacija in interakcija ter soočanje z negativnimi čustvi in stresom. Namenjen je tako vodjem oz. delodajalcem kot tudi zaposlenim, ki v njem lahko najdejo nasvete za učinkovito spopadanje s stresom in organizacijo dela od doma.

Naslovnica priročnika Duševno zdravje na delovnem mestu

Priročnik – Duševno zdravje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt, Helena Jeriček Klanšček, Karmen Britovšek

Priročnik daje uvid v posamezne duševne motnje in duševne bolezni, predvsem pa nakazuje izhodišča za preprečevanje in obvladovanje stresa in depresije. Bralcu preko vaj in vprašalnikov pomaga pri razumevanju svojega počutja na delovnem mestu. Seznani tudi z različnimi tehnikami sproščanja, čuječnosti, reševanja problemov, vse z namenom krepitve dobrega počutja in reševanja stisk na delovnem mestu in širše. Priročnik je namenjen tako delodajalcem kot zaposlenim.

Naslovnica priročnika Krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu (Program PSDT)

Priročnik – Krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu (Program PSDT)

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Alenka Korez Gajšek, Julija Peklar

Priročnik orisuje področje duševnega zdravja in psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Predstavi razvoj, vpeljavo in vrednotenje programa PSDT, ki bo predstavljal sistematično in strokovno osnovano rešitev za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih.

Naslovnica poročila Nacionalno srečanje Združimo moči za dobro počutje na delovnem mestu

Poročilo – Nacionalno srečanje Združimo moči za dobro počutje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Mišo Pavlović, Tatjana Novak Šubara, Ditka Vidmar

Povzeti spletnega srečanja in okrogle mize kjer so različni strokovnjaki predstavili izzive in možne rešitve za krepitev dobrega počutja zaposlenih.

Naslovnica poročila Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19

Poročilo – Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Patricija Kerč, Nina Krohne, dr. Tanja Šraj Lebar in mag. Mateja Štirn

Izsledki raziskave razkrivajo kakšne duševne stiske so doživljali ljudje med epidemijo covida-19, kako so se z njimi spoprijemali ter katere vire psihosocialne podpore so si želeli pri spoprijemanju s stisko.

Naslovnica raziskave Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVID-19

Raziskava – Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVID-19

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Patricija Kerč, Nina Krohne, dr. Tanja Šraj Lebar in mag. Mateja Štirn

Namen raziskave je bilo identificirati, kakšno duševno stisko so doživljali posamezniki med epidemijo covida-19, kako so se z zaznano stisko spoprijemali, katere vire psihosocialne podpore so si želili. Področja zanimanja so bili tudi izzivi in potrebe, s katerimi so se srečevali zaposleni v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in gospodarstvu, ter stiske samozaposlenih, brezposelnih in upokojencev.

Plakat Dobro počutje na delovnem mestu

Plakat – Dobro počutje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Ditka Vidmar, Tatjana Novak Šubara

Vsebuje vprašanja za razmislek o lastnem počutju na delovnem mestu. Slikovne ilustracije vodijo skozi stopnje prepoznavanja stresa in strategije za soočanje z obremenitvami na delovnem mestu.

Naslovnica publikacije Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe

Publikacija – Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe, Analiza potreb in participativno osmišljanje rezultatov.

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Ditka Vidmar, Tatjana Novak Šubara, Karmen Stariha, Petra Založnik, Marjeta Novak

Publikacija predstavlja izsledke o duševnih stiskah zaposlenih v delovnih organizacijah v Sloveniji, načine za njihovo reševanje, konkretna pričevanja v obliki mikrozgodb ter aktualne mednarodne in slovenske podatke, trende ter priporočila mednarodnih organizacij. Pri navedbah izsledkov so dodani predlogi ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja zaposlenih.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content