Domov » O programu » Knjižnica gradiv

V spodnji zbirki gradiv so zbrane informativne in poučne vsebine iz različnih področij duševnega zdravja. Gradiva so namenjena tako splošni kot strokovni javnosti. Prebirate lahko med zanimivimi brošurami, plakati, stripi, zloženkami, publikacijami, poročili ipd.
Za lažje navigiranje med posameznimi vsebinskimi področji in vrstami gradiv, si lahko pomagate s spodnjim iskalnikom.

Priročnik – Za psihopatologijo in urgentna stanja

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Vesna Švab

Priročnik predstavlja učno gradivo za zaposlene v Centrih za duševno zdravje odraslih. Z njim si lahko pomagajo tudi drugi strokovnjaki ob delu z različnimi duševnimi težavami ali motnjami. Opisani so različni načini zdravljenja (z zdravili, psihoterapija), rehabilitacije in okrevanja.

Priročnik – Kaj lahko naredim, da mi bo lažje (za mladostnike)

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Ksenija Lekić, Domen Kralj, Nuša Konec Juričič in Petra Tratnjek

Opisane so veščine s katerimi si mladostniki in mladostnice lahko pomagajo v vsakodnevnem življenju in ob soočanju s stisko. Predstavljene so različne rubrike mladostniških težav kot so anksioznost, žalost in depresija, težave z jezo, učenje in samopodoba. Ponujena so različna zvočna gradiva in vodene vaje za samopomoč.

Zbornik – NIJZ aktivnosti na področju staranja 2021

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Andreja Mezinec, Natalija Rozman, Mojca Gabrijelčič Blenkuš

Zbornik dejavnosti NIJZ na področju aktivnega in zdravega staranja v Sloveniji za leto 2021. Izpostavljene so nekatere tematike soočanja starejših v obdobju pandemije COVID-19 in po njej. Predstavljena so dela posameznih območnih NIJZ enot in projektna dela na področju staranja.

Strip – Spoprijemanje s čustvi

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe skuša opolnomočiti mlade za soočanje z občutki strahu in zbeganosti.

Strip – Osredotočanje

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe vodi skozi vajo osredotočanja 5-4-3-2-1, s katero lahko trenutne neprijetne misli umirimo s tem, da pozornost preusmerimo na dogajanje okoli sebe.

Strip – Opazovanje misli

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe nagovarja k neobsojajočem opazovanju lastnih misli, čustev in telesnih občutkov, kar lahko pomaga pri soočanju z nenehnim premlevanjem misli.

Strip – Sočutje do sebe

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe spodbuja k prijaznem odnosu in sprejemanju samega sebe za krepitev lastne samopodobe.

Strip – Občutek nadzora

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe spodbuja k opuščanju zaskrbljenega razmišljanja o stvareh, ki so izven našega nadzora ter usmerjanje pozornosti na področja, na katera lahko vplivamo.

Strip – Družbena omrežja

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Matej Vinko, Vida Peternel, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Alenka Tančič Grum

Grafični prikaz preko kratke zgodbe prikazuje negativno plat socialnih omrežij, zaradi katerih se včasih lahko počutimo slabše od drugih.

Priročnik – Zorenje skozi To sem jaz

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Ksenija Lekić, Domen Kralj, Nuša Konec Juričič in Petra Tratnjek

Priročnik ponuja podlago in ideje za preventivno delo z mladostniki ob razvijanju njihovih socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe. Opisuje teoretična izhodišča in izvedbo programa To sem jaz v slovenskih šolah. Predstavljenih je 10 delavnic za razredno delo na različnih področjih razvoja šolajočih se otrok in mladostnikov, skupaj z gradivi in napotki za učitelje.

Poročilo – Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti 2022

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Špela Selak, Domen Kralj in Mark Žmavc

Poročilo foruma strokovnjakov, v katerem so predstavljene ugotovitve in predlogi za soočanje z izzivi na področju nekemičnih zasvojenosti.

Poročilo – Strokovni posvet na temo nekemičnih zasvojenosti 2021

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Špela Selak, Domen Kralj in Mark Žmavc

Poročilo strokovnega posveta, v katerem so predstavljene ugotovitve in predlogi za soočanje z izzivi na področju nekemičnih zasvojenosti.

Poročilo – Promocija duševnega zdravja starejših 2021

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Olivera Stanojević Jerković, Sanja Tkalec

Poročilo o izvedenih aktivnostih različnih občin na področju promocije duševnega zdravja starejših v letu 2021.

Metodološki dokument – Ocena potreb po vključitvi vsebin s področja varovanja duševnega zdravja v vzgojno-izobraževalne procese

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Anja Kragelj, Maja Dizdarević, Vera Grebenc, Kaja Krajc, Majda Pahor, Vesna Švab, Matej Vinko, Nika Vukša-Jurejevčič, Lijana Zaletel-Kragelj in Irena Makivić

Namen metodološkega dokumenta je pripraviti zasnovo raziskav za pregled vključenosti vsebin s področja varovanja duševnega zdravja, ki bo v pomoč pri oblikovanju izhodišč za z dokazi podprto in na potrebah zasnovano postopno implementacijo manjkajočih vsebin v vzgojno-izobraževalne procese na različnih ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema in strokovnega izpopolnjevanja.

Raziskava – Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVID-19

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Patricija Kerč, Nina Krohne, dr. Tanja Šraj Lebar in mag. Mateja Štirn

Namen raziskave je bilo identificirati, kakšno duševno stisko so doživljali posamezniki med epidemijo covida-19, kako so se z zaznano stisko spoprijemali, katere vire psihosocialne podpore so si želili. Področja zanimanja so bili tudi izzivi in potrebe, s katerimi so se srečevali zaposleni v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in gospodarstvu, ter stiske samozaposlenih, brezposelnih in upokojencev.

Poročilo – Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Patricija Kerč, Nina Krohne, dr. Tanja Šraj Lebar in mag. Mateja Štirn

Izsledki raziskave razkrivajo kakšne duševne stiske so doživljali ljudje med epidemijo covida-19, kako so se z njimi spoprijemali ter katere vire psihosocialne podpore so si želeli pri spoprijemanju s stisko.

Knjižica – Odzivanje v času krizne situacije in načini njenega obvladovanja

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Alenka Tančič Grum, Maja Roškar, Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Sara Kotar

Predstavljena so možna doživljanja in odzivi v različnih obdobjih krize - na začetku, med trajanjem krizne situacije ter po njej. Podani so tudi predlogi in prijemi, ki so nam lahko v pomoč pri našem spoprijemanju z njo.

Poročilo – Vpliv epidemije covid-19 na duševno zdravje

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Jožica Maučec Zakotnik, Vesna Švab, Marija Anderluh, Mojca Zvezdana Dernovšek

Povzetek spletne okrogle mize o vplivu epidemije covid-19 na duševno zdravje in ukrepih za obvladovanje težav v duševnem zdravju v Sloveniji.

Raziskava – O doživljanju epidemije covid-19 med študenti

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Branko Gabrovec, Špela Selak, Nuša Crnkovič, Katarina Cesar, Andrej Šorgo

Cilj raziskave je bil pridobiti podatke o doživljanju epidemije COVID-19, z njo povezanih ukrepov in spremenjenih življenjskih razmer študentov
javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolski zavodov Republike Slovenije, z namenom ustrezne priprave nadaljnjih predlogov ukrepov, ki bodo odgovorili na novo izražene potrebe.

Poročilo – Nacionalno srečanje Združimo moči za dobro počutje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Mišo Pavlović, Tatjana Novak Šubara, Ditka Vidmar

Povzeti spletnega srečanja in okrogle mize kjer so različni strokovnjaki predstavili izzive in možne rešitve za krepitev dobrega počutja zaposlenih.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content