Knjižnica gradiv

Domov » O programu » Knjižnica gradiv

V spodnji zbirki gradiv so zbrane informativne in poučne vsebine iz različnih področij duševnega zdravja. Gradiva so namenjena tako splošni kot strokovni javnosti. Prebirate lahko med zanimivimi brošurami, plakati, stripi, zloženkami, publikacijami, poročili ipd.
Za lažje navigiranje med posameznimi vsebinskimi področji in vrstami gradiv, si lahko pomagate s spodnjim iskalnikom.

Priročnik – Duševno zdravje na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt, Helena Jeriček Klanšček, Karmen Britovšek

Priročnik daje uvid v posamezne duševne motnje in duševne bolezni, predvsem pa nakazuje izhodišča za preprečevanje in obvladovanje stresa in depresije. Bralcu preko vaj in vprašalnikov pomaga pri razumevanju svojega počutja na delovnem mestu. Seznani tudi z različnimi tehnikami sproščanja, čuječnosti, reševanja problemov, vse z namenom krepitve dobrega počutja in reševanja stisk na delovnem mestu in širše. Priročnik je namenjen tako delodajalcem kot zaposlenim.

Priročnik – Ko sem dobro, delam dobro: Skrb za duševno zdravje pri delu od doma v času epidemije COVID-19 – priročnik za vodje in zaposlene

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Katja Gorzetti, Iza Košir, Urška Sajovic

V priročniku so zbrana priporočila in nasveti s področja različnih problematik kot so upad motivacije in produktivnosti, pomanjkljiva komunikacija in interakcija ter soočanje z negativnimi čustvi in stresom. Namenjen je tako vodjem oz. delodajalcem kot tudi zaposlenim, ki v njem lahko najdejo nasvete za učinkovito spopadanje s stresom in organizacijo dela od doma.

Priročnik – Stres in anksioznost: za vse, ki si želijo vedeti več o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Knežević Hočevar

V priročniku so zbrane koristne informacije o doživljanju stresa in anksioznih motenj. Opisani so znaki stresnega odziva, posledice velikega stresa in načini spoprijemanja s stresom pri različnih generacijah. Predstavljene so posamezne vrste anksioznih motenj. Ob koncu so navedene tudi nekatere vaje za samopomoč ter drugi priporočeni viri ob doživljanju stresa ali anksioznosti.

Video posnetek – Ravnanje s strahovi in paničnimi napadi

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Aleksandra Pokorn Meško

Posnetek predavanja Aleksandre Pokorn Meško o doživljanju močnih čustev ter spoprijemanju z njimi. Natančneje so predstavljeni načini ravnanja s strahovi in napadi panike.

Letak – Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronavirusa

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: NIJZ

V letaku najdete konkretne korake za ravnanje ob doživljanju občutkov strahu, panike ali zaskrbljenosti zaradi koronavirusa. Navedeni so tudi telefonski in internetni viri pomoči ob stiski.

Letak – Vaje, ki so nam v pomoč v času izolacije zaradi izbruha koronavirusa: čuječnost, prizemljitev in umiritev

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt

Predstavljene so 4 vaje, ki so lahko v pomoč ob spoprijemanju z neprijetnimi čustvi (npr. strah, tesnoba) zaradi (katastrofičnih) misli o prihodnosti. Preberete si lahko o STOP – kratki vaji čuječnosti; osredotočanju na zunanje dražljaje 5, 4, 3, 2, 1; vaji prizemljitve in tehniki dihanja s podaljšanim izdihom.

Publikacija – Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Gaja Zager Kocjan, Zalka Drglin, Ada Hočevar Grom

V kratki publikaciji je predstavljen koncept obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihove posledice na nadaljnje življenje. Predstavljena je tudi prva slovenska raziskava obremenjujočih izkušenj v otroštvu.

Poročilo – Povzetek monografije Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Saška Roškar, Helena Jeriček Klanšček, Matej Vinko, Ada Hočevar Grom

V publikacij so v besedilni in grafični obliki povzeta ključna sporočila in ugotovitve na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Predstavljene so nekatere izbrane duševne težave in motnje pri otrocih in mladostnikih.

Monografija – Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Matej Vinko, Nuša Konec Juričič, Ada Hočevar Grom, Maja Bajt, Anja Čuš, Lucija Furman, Gaja Zager Kocjan, Alenka Hafner, Tina Medved, Mark Floyd Bračič, Mircha Poldrugovac

V publikaciji je predstavljeno splošno področje duševnega zdravja. Podrobno so opisani namen, metoda, viri in ugotovitve raziskave o stanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Podrobneje sta izpostavljeni področji obravnave v zdravstvenem sistemu ter javna zdravstvena mreža služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Ob koncu so podani tudi predlogi ukrepov.

Brošura – Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otrocih – smernice za starše otrok med 6. in 11. letom starosti

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt

Smernice so splošni nabor priporočil, kako lahko kot starši zmanjšamo otrokovo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj. Ta priporočila so lahko koristna tudi za starše, katerih otroci že imajo nekatere simptome depresije in anksioznosti.

Brošura – Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstnikih – smernice za starše najstnikov

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt

Smernice so splošni nabor priporočil, kako lahko kot starši zmanjšamo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstniku. Ta priporočila so lahko koristna tudi za starše, katerih najstniki že kažejo nekatere simptome depresije in anksioznosti.

Brošura – Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju?

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Maja Bajt

V brošuri so opisani vedenjski in telesni znaki, ki pri sodelavcu lahko nakazujejo na duševno stisko. Izpostavljeni so načini kako lahko pristopite in začnete pogovor s sodelavcem, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju. Navedeni so tudi možni viri strokovne pomoči.

Brošura – Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Karmen Hribar, Maja Bajt

V brošuri so zbrane osnovne informacije o duševnem zdravju in njegovih dejavnikih. Izpostavljeni so najpogostejši vzroki in znaki duševnih težav na delovnem mestu. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni koraki o tem kaj lahko storimo sami, da bi izboljšali svoje počutje na delovnem mestu.

Zloženka – Depresija: prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Projekt MOČ

Predstavljeni so simptomi in znaki depresije ter dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek. Opisani so različni načini zdravljenja depresije. Izpostavljeni so viri, kamor se lahko obrnemo po strokovno pomoč.

Publikacija – Mladostniki o duševnem zdravju

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Karmen Britovšek, Nina Scagnetti, Marja Kuzmanič

Izpostavljeni so nekateri ključni podatki in glavne značilnosti duševnega zdravja slovenskih mladostnikov. Publikacija skuša nazorno prikazati mladostnikove predstave o tem, kaj je duševno zdravje, kako ga razumejo, kakšen je njihov odnos do iskanja pomoči, kako razumejo samomorilno vedenje, itd.

Zloženka – Razumeti motnje hranjenja

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Alenka Hafner

V zloženki so navedene osnovne informacije o motnjah hranjenja. Predstavljene so posamezne motnje hranjenja kot so anoreksija, bulimija, prisilno prenajedanje, ortoreksija in bigoreksija. Izpostavljeni so napotki za ukrepanje in viri pomoči.

Knjižica – Zgodba o depresiji se lahko dobro konča

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

V knjižici so skozi Mihovo zgodbo predstavljeni simptomi in znaki depresije, sprožilni dejavniki in načini zdravljenja (npr. z antidepresivi).

Publikacija – Duševno zdravje v Sloveniji 2009

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Maja Zorko, Maja Bajt, Saška Roškar

Publikacija ponuja pregled stanja duševnega zdravja v Sloveniji z namenom zmanjšanja stigmatizacije duševnih bolezni. Predstavlja tudi mrežo javne zdravstvene službe in ponuja pregled nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja.

Priročnik – Zdrav življenjski slog srednješolcev

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Saška Roškar, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Matej Gregorič

Namen priročnika je srednješolskim učiteljem približati vsebine duševnega zdravja. Predstavljen je kontinuum duševnega zdravja in obdobje mladostništva. V posameznih poglavjih so predstavljena področja samopodobe med učiteljem in učencem, reševanja problemov in spoprijemanja s stresom.

Priročnik – Ko učenca strese stres: priročnik za učitelje in svetovalne delavce

Avtorji / Uredniki / Kontaktne osebe: Helena Jeriček Klanšček, Maja Bajt

Priročnik je namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem. Z njim si lahko pomagajo pri razumevanju tega kaj stres predstavlja otrokom in mladostnikom – tako v šoli kot doma. Opisani so načini kazanja stresa ter načini njegovega obvladovanja preko nudenja podpore in učenja sprostitvenih tehnik.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content