Nasveti za boljše počutje

Domov » Skrb za duševno zdravje » Nasveti za boljše počutje » Kako pristopiti k reševanju problemov

Kako pristopiti k reševanju problemov

Kadar se v življenju soočamo s problemi, lahko k reševanju pristopimo na različne načine. Vsak posameznik običajno uporablja iste strategije reševanja problemov. Nekatere strategije so manj učinkovite ali celo škodljive (npr. vdanost v usodo, zanikanje problema, zatekanje k škodljivim substancam). Problematičnih situacij se je bolje lotiti aktivno, npr. preko uporabe različnih tehnik reševanja problemov.


Katere korake je dobro upoštevati pri reševanju problemov?

Ko se v našem življenju pojavi problem, za katerega ne vemo, kako se ga lotiti, lahko poskusimo problem rešiti postopoma.

  1. Opredelimo problem: skušamo jasno ločiti resnična dejstva od naših mnenj in prepričanj o problemu. Pri tem izpostavimo vzrok problema (Zakaj je problem nastal?). Če so v problem vključeni tudi drugi ljudje, jih aktivno poslušamo, da razumemo njihovo videnje težave, in na koncu skupaj opredelimo problem.
  2. Razmislimo o vseh možnih rešitvah: pri reševanju problemov lahko zmotno mislimo, da je najboljša rešitev tista, ki nam prva pride na misel. Bolje je, če najprej nanizamo vse možne rešitve problema, ki nam pridejo na misel, nato pa pri vsaki opredelimo prednosti in pomanjkljivosti. Pri tem poskušajmo biti čim bolj odprti za različne predloge. Vprašamo lahko tudi druge, kaj oni vidijo kot rešitev, saj si s tem razširimo nabor in dobimo idejo o rešitvi, na katero sami morda ne bi niti pomislili.
  3. Ovrednotimo rešitve in izberemo najboljšo: v celotnem naboru rešitev postopoma izločimo tiste s pomanjkljivostmi. Na koncu med najboljšimi rešitvami izberemo tisto, ki jo najlažje uporabimo v praksi. Pri tem upoštevajmo okoliščine, v katerih bomo rešitev uvedli, in to, kako bodo rešitev sprejeli vsi, ki jih problem zadeva.
  4. Izvedba rešitve in spremljanje izida: izbrano rešitev izpeljemo po zadanem načrtu in sproti preverjamo, ali smo problem uspešno rešili. Če smo problem uspeli dokončno odpraviti, si rešitev zapomnimo in jo uporabimo v podobnih situacijah. Če problema nismo uspeli rešiti, ponovno zaženemo krog reševanja problemov po posameznih korakih.

Kako se lahko lotim reševanja problemov preko Sokratovih vprašanj?

Reševanja problemov se lahko lotimo tako, da si postavljamo različna odprta vprašanja in sami sebe vodimo pri razmišljanju, dokler ne odkrijemo rešitve. S tehniko Sokratovih vprašanj lahko raziskujemo naše ideje o vseh možnih rešitvah problematične situacije. Na ta način lahko preoblikujemo prvotno videnje situacije in pridemo do vpogleda, kako bi problem rešili.

Sprašujemo se lahko:

  • »Kako lahko drugače pogledam na problem?«
  • »Zakaj (mi) je ta problem pomemben?«
  • »Zakaj razmišljam na ta način?«
  • »Kako naj preverim ali je moje razmišljanje smiselno?«
  • »Katere so dobre in slabe plati problema?«
  • »Kakšni so dokazi za in proti mojemu razmišljanju?«
  • »Kako sem prišel/a na to idejo?«
  • »Kateri so vsi možni načini, da rešim problem?«

Sokratova vprašanja so kot tehnika kritičnega mišljenja učinkovita tudi pri soočanju z vsiljivimi in negativnimi mislimi (npr. »Nihče me ne mara.«, »Neumen/a sem.«, »Nikoli ne bom dobil/a službe.«). Te se pojavljajo nepričakovano, povzročajo tesnobne občutke in vplivajo na naše vedenje. S Sokratovimi vprašanji vzpostavimo nadzor nad vsiljivimi mislimi in preverimo ali resnično držijo.

Kako si pri reševanju problema lahko pomagam s tehniko Modri prijatelj?

Kadar svoj problem zaupamo drugim, se običajno počutimo pomirjene. S tem, ko naše skrbi in pomisleke ubesedimo ter jih izrečemo na glas, lahko svoj problem vidimo bolj jasno. Kadar nimamo osebe, ki bi nam prisluhnila, si lahko predstavljamo, da težave zaupamo navidezni osebi poleg nas. Na ta način pridemo do rešitve, na katero brez navideznega dialoga ne bi niti pomislili. Tako sami sebe postavimo v vlogo »modrega prijatelja«, nekoga, ki je pameten, razgledan in odgovoren ter pozna odgovore na naša vprašanja. Lahko si predstavljamo, da pred nami stoji zaupna in modra oseba, npr. naš vzornik, strokovnjak, (stari) starši.

Da bi bila tehnika učinkovita pri reševanju problema, je dobro, da si čim bolj resnično zamislimo pogovor z modro osebo, ki smo si jo izbrali. Pri tem si predstavljamo resnične odzive druge osebe in njeno ravnanje, če bi bila na našem mestu. Dobro je, da je navidezni pogovor čim bolj iskren, izčrpen, sproščen in brez zadržkov. Ob koncu se odločimo, ali bomo sledili tem nasvetom, ali pa nadaljujemo z iskanjem rešitve.

 

Scroll to Top Skip to content