Spoprijemanje z duševnimi težavami

Domov » Skrb za duševno zdravje » Spoprijemanje z duševnimi težavami » Panični napad – kako lahko pomagamo bližnjemu

Panični napad – kako lahko pomagamo bližnjemu

Panični napad pomeni doživljanje močne tesnobe, strahu in neugodja, ki se razvije hitro in vrh doseže v roku 10 minut. Osebe v tem času občutijo pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, zadihanost oz. občutek pomanjkanja zraka, bolečino v prsnem košu, vrtoglavico, omedlevico… Prisotni so lahko tudi občutki izgube nadzora nad lastnim telesom ali občutek, da se je osebi zmešalo in bo konec z njo. Panični napad lahko sprožijo različni dogodki ali okoliščine, ki jih oseba zazna (lahko nezavedno) kot ogrožajoče zase ali za svoje bližnje.


V splošnem osebi, ki doživlja panični napad, najbolje pomagamo s spodnjimi napotki.

Podučimo se o paničnih napadih

Doživljanje paničnega napada je lahko zastrašujoče in posameznikom povzroča velik stres. Osebe se lahko ustrašijo čustev in telesnih občutkov, ki spremljajo panični napad. Pri tem jim lahko stojimo ob strani in skušamo razumeti, kaj prestajajo. Pomembno je zavedanje, da osebe, ki doživljajo panični napad, ne zmorejo nadzirati  in uravnavati svojega doživljanja in telesnih občutkov. Besede kot so »nehaj se tresti ali paničariti ali pretiravati in se boš umiril/a« zato v tem primeru ne pomagajo. Osebi raje zagotovimo, da se nahaja v varnem okolju in njeno pozornost skušamo preusmeriti stran od telesnih zaznav – npr. na predmete in dogajanje v okolici.

Razumeti moramo tudi, da se osebe običajno izogibajo krajem in situacijam, kjer so doživele panični napad. Skrbi jih lahko, da se bo napad nepričakovano ponovil in se bo oseba osramotila, če bo napad doživela na tem kraju ali v tej situaciji. Do njenih pomislekov smo strpni in jih ne zmanjšujemo, temveč osebi raje ponudimo, da skupaj z njo obiščemo kraj ali situacijo, katerih se boji. Če se ji ob tem panični napad ponovi, ji bomo takrat lahko v oporo in ji pomagali (morda tudi odstranili iz neprijetne situacije ali kraja), dokler napad ne mine in se bo ponovno lahko počutila varno.

Odzovemo se mirno in potrpežljivo

Kadar oseba poleg nas doživlja panični napad, ostanemo mirni. Z osebo govorimo na pomirjajoč, a odločen način, pri tem pa uporabljamo jasne in kratke povedi. Ne predpostavljamo, kaj oseba morda doživlja ali potrebuje, temveč jo neposredno vprašamo kaj meni, da bi ji v tistem trenutku pomagalo.

Njenega doživljanja ne zmanjšujemo (npr. »po nepotrebnem paničariš«) ali ga zatiramo (npr. »spravi se skupaj in se pomiri«). Do občutkov osebe bodimo razumevajoči in jo prijazno opomnimo, da se nahaja v varnem okolju (npr. »Verjamem, da se ti zaradi tvojega doživljanja zdi, kot da si v resnični nevarnosti, vendar panični napad ni življenjsko ogrožajoča situacija, čeprav je zelo neprijetna.«).

Po paničnem napadu smo podporni

Oseba je po paničnem napadu lahko nekoliko zmedena in prestrašena, zato jo najprej vprašamo kako se počuti. Povemo ji, da je zmedenost običajna posledica paničnega napada, vendar se nahaja v varnem okolju in ji stojimo ob strani. Osebo skušamo usmeriti v sedanji trenutek, da ponovno pride v stik s samim seboj in pozornost preusmeri stran od neprijetnih občutkov. Spodbudimo jo, da se usmeri na okoliške predmete (npr. naštevanje predmetov določene barve) ali na svoje dihanje in se na ta način pomiri.

Osebo lahko opremimo s koristnimi informacijami o paničnih napadih in načinih pomoči. Predlagamo ji lahko različne vire koristnih informacij, kot je na primer Priročnik o stresu in anksioznih motnjah. Svetujemo ji lahko tudi tehnike sproščanja za blaženje nenehne napetosti, saj imajo osebe, ki so ves čas vznemirjene, večjo možnost za pojav paničnega napada.

Osebo spodbujamo k nadaljevanju zdravljenja

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja lahko pomagajo pri soočanju s težkimi občutki v času paničnega napada. Proces zdravljenja je za osebo lahko zelo stresen, saj vključuje vzpone in padce. Pri tem ji lahko pomagamo tako, da smo do nje podporni (npr. ji ponudimo, da jo spremljamo na obravnavo in počakamo v čakalnici) in razumemo, da za učinkovit proces zdravljenja oseba potrebuje veliko energije in truda. Osebo zato spodbujamo k vztrajanju pri zdravljenju in ji povemo, da se lahko obrne na nas v težkih trenutkih.

Pri pomoči osebi ob paničnem napadu so nam v pomoč lahko različne strokovne smernice:Ravnanje s strahovi in paničnimi napadi, predavanju klinične psihologinje Aleksandre P. Meško 
•	Smernice za psihološko prvo pomoč v primeru paničnega napada

 

Scroll to Top Skip to content