Spoprijemanje z duševnimi težavami

Domov » Skrb za duševno zdravje » Spoprijemanje z duševnimi težavami » Shizofrenija – kako si lahko pomagam sam

Shizofrenija – kako si lahko pomagam sam

Shizofrenija je duševna motnja, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov in vpliva na sposobnost mišljenja ter povzroča vedenjske, čustvene in socialne težave. Pogosto jo spremljajo tudi anksiozne motnje in depresija. Kljub temu, da gre za težjo duševno motnjo, ki se navadno zdravi s pomočjo zdravil, si do določene mere lahko pomagamo tudi sami.

V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov.

Skrbimo za zdrav življenjski slog

Kot pri večini drugih duševnih motenj, je tudi tukaj pomembno, da skrbimo za zdrav način življenja. Ta obsega zdravo prehrano, dovoljšno mero rekreacije in ustaljen ritem spanja. Prosti čas namenimo hobijem in druženju oziroma vsemu, kar nas polni z energijo in pozitivnimi občutki. Pri shizofreniji je še posebej pomembno, da opustimo uživanje alkoholnih pijač in psihoaktivnih snovi. Ravno droge in alkohol so namreč dokazano lahko prvi sprožilec psihotične epizode.

Podučimo se o shizofreniji

Zelo pomembno je, da o bolezni poiščemo ustrezne informacije iz zanesljivih virov, saj se tako opolnomočimo z znanjem, ki nam pomaga razumeti in se soočiti z našim zdravstvenim stanjem. Če imamo pri iskanju ustreznih informacij težave, ali pa nismo prepričani, če je zapisana informacija resnična, lahko vedno pokličemo svojega osebnega zdravnika, ki presodi, ali informacija drži.

Podučimo se o mitih

Shizofrenija je ena izmed duševnih motenj, ki je največkrat uporabljena v medijih in knjigah. Zavedajmo se, da v javnosti ni vedno predstavljena realno. Simptomi shizofrenije so v medijih velikokrat pretirani ali celo izmišljeni, saj ravno dramatičnost pritegne gledalce. Zavedajmo se, da obstaja kopica mitov o shizofreniji in drugih psihotičnih motnjah. Priljubljen in trendovski mit je na primer, da imajo ljudje s shizofrenijo razcepljeno osebnost, vendar to ne drži. Posameznik s shizofrenijo ima lahko težave z izkrivljenim mišljenjem in zaznavo realnosti, kar pa nikakor ne pomeni, da ima več osebnosti. Pogosti mit je tudi, da soposamezniki s shizofrenijo praviloma nasilni, kar tudi ne drži. Obstaja še vrsta drugih neutemeljenih mitov, zato je pomembna ozaveščenost ljudi o tej motnji, da ne prihaja do nepotrebnega poglabljanja obstoječih stisk.

Ne krivimo se

Pomembno je, da se za svoje zdravstvene težave ne krivimo. Nikakor nismo sami krivi za naše zdravstveno stanje ali za terapijo, ki je potrebna. Čeprav shizofrenija ni dedna bolezen, se v nekaterih družinah pojavlja pogosteje. Verjetnost pojava bolezni je nekoliko večja, če jo ima nekdo v družini. Nikakor pa to ne pomeni, da je potrebna skrb glede pojavnosti te motnje pri potomcih. Kot ostale bolezni in motnje, je tudi shizofrenija odvisna od številnih dejavnikov. Zato si pojava bolezni ne očitajmo, temveč jo sprejmimo in se z njo spoprimimo.

Obvladujmo stres

Velik vpliv na pogostost ali intenzivnost psihotičnih epizod imata stres in napetost. Zaradi tega je pomembno, da se pretiranemu stresu izogibamo ali pa se z njim ustrezno spoprimemo. Naučimo se tehnik sproščanja, saj s tem vzpostavimo boljše splošno duševno zdravje, kar močno zmanjša pogostost psihotičnih simptomov.

Pogovorimo se z bližnjimi

V veliko olajšanje in podporo pri sprejemanju in zdravljenju bolezni so nam lahko naši bližnji. Lahko gre za družinske člane ali prijatelje. Z njimi se lahko iskreno pogovorimo o svojih težavah, skrbeh in občutkih. S pogovorom preprečimo, da bi nas občutki ali skrbi popolnoma prevzeli in še poslabšali naše počutje. Kadar bližnji vedo, s čim se soočamo, tudi sami bolje razumejo naše vedenje in čustvovanje. Skušajmo zgraditi zaupne in podporne odnose. Povezujmo se z ljudmi, ki nam pri spoprijemanju z boleznijo in zdravljenjem stojijo ob strani, nas sprejemajo in podpirajo.

Bistvena je strokovna pomoč in podpora

Rezultati ustrezne strokovne pomoči so v primeru shizofrenije običajno hitri in učinkoviti. Kljub temu, da imamo zaradi bolezni drugačen pogled na svet, je pomembno, da v procesu zdravljenja sodelujemo in si želimo spremembe na bolje. Pri našem zdravljenju sodeluje več strokovnjakov, zato nam pri vztrajanju pomaga, če razumemo celoten potek zdravljenja. Psihiater je vodja naše nadaljnje strokovne obravnave, zato najprej sledi psihiatrični pregled, na podlagi katerega se prične zdravljenje s terapijo in zdravili. Navadno se v proces zdravljenja vključita še klinični psiholog in psihoterapevt. Klinični psiholog oceni stanje mišljenja, čustvovanja in vedenja. Temu pogosto sledi še psihoterapevtska obravnava, v kateri skozi pogovor odpravljamo simptome duševnih motenj, čustvenih stisk in težav v medosebnih odnosih.

 

Scroll to Top Skip to content