Spoprijemanje z duševnimi težavami

Domov » Skrb za duševno zdravje » Spoprijemanje z duševnimi težavami » Stres – kako si lahko pomagam sam

Stres – kako si lahko pomagam sam

S stresom se vsakodnevno srečuje vsak izmed nas in pri večini so prisotni neprijetni simptomi (npr. nemir, živčnost, zaskrbljenost, strah, napetost in negotovost). Vseeno pa vsi ne razvijemo stresne motnje. O stresnih motnjah navadno govorimo, kadar gre za izjemno hudo telesno ali duševno dogajanje, ki je posledica nepredvidljivih, pretiranih zahtev, obremenitev in izzivov ali travmatičnih dogodkov. Za boljše spoprijemanje s stresno motnjo pogosto potrebujemo podporo in razumevanje drugih, vendar lahko veliko prispevamo tudi sami. Pomembno se je zavedati, da pri spoprijemanju s stresnimi motnjami ali travmatičnimi dogodki ne bomo okrevali »čez noč«, temveč gre za dolgotrajen proces. Vsekakor pa obstajajo tehnike, ki nam pri tem lahko pomagajo.

V nadaljevanju navajamo nekaj predlogov.

Zdrav življenjski slog

Kadar se v življenju soočamo s stresom, je izjemno pomembno, da vzdržujemo zdrav življenjski slog, ki pomaga pri ohranjanju dobrega počutja in premagovanju tesnobe, občutkov napetosti, zaskrbljenosti, itd. V prvi vrsti poskrbimo za dober spanec (vsaj 8 ur na noč) in dovolj gibanja (vsaj nekajkrat na teden), ki neposredno vplivata na boljše počutje. Poleg spanja in gibanja pa je ključnega pomena tudi zdrava prehrana. Poskrbimo za vsaj pet obrokov na dan, skušajmo jesti zdravo in raznoliko hrano. Poleg zdrave prehrane, primerne telesne dejavnosti in spanja, so ključnega pomena tudi zdrave navade. Skušajmo opustiti kajenje in nadzirajmo uživanje alkoholnih pijač in kofeina. Kadar smo pod vplivom opojnih substanc, se težje soočamo s svojimi občutki in izkušnjami. Gre za nezdrav obrambni mehanizem, s katerim se potolažimo, vendar problema ne odpravimo. Ravno nasprotno, stanje opitosti in zmanjšane prisebnosti lahko vodi v pogostejše podoživljanje stresnih (ali travmatičnih) izkušenj. Uživanje alkohola ali psihoaktivnih substanc lahko vodi tudi v zasvojenost, poglabljanje stisk, razvoj drugih duševnih motenj in socialnih težav (npr. brezposelnost, težave v medosebnih odnosih).

Umik iz stresnih situacij

Stresne situacije lahko povzročijo občutek izgube nadzora nad dogajanjem okoli sebe, kar lahko pripelje celo do podoživljanja že pretekle stresne ali travmatične izkušnje in močno zamaje naše duševno zdravje. V stresnih situacijah zato čim prej ukrepajmo preventivno in se umaknimo v mirno in varno okolje, še preden nas neprijetna čustva preplavijo. S stresno situacijo se soočimo šele, ko se pomirimo in ponovno počutimo varne.

Preusmerjanje neprijetnih čustev in misli

Včasih se po travmatičnem ali izrazito stresnem dogodku zgodi, da nas močno preplavijo neprijetna čustva(npr. žalost, obžalovanje, sram, jeza) . Takrat močno vplivajo tako na naše razpoloženje, kot tudi na naše delovanje. Zato se poskusimo ločiti od teh misli in se zavedati, da smo v tistem trenutku na varnem.

To lahko naredimo s pomočjo različnih tehnik sproščanja, ki si jih lahko ogledate na naslednji povezavi. S tehnikami sproščanja se »oborožimo« proti močnim nihanjem našega razpoloženja in preusmerimo misli in čustva na prijetne stvari.

Pogovorimo se z bližnjimi

Zelo dobrodejno je, če se o svojih skrbeh pogovorimo z bližnjimi, ki jim zaupamo in so nam pripravljeni stati ob strani. Velikokrat nam odleže že, ko svoje občutke in skrbi nekomu izrazimo. Čeprav morda mislimo, da nas nihče ne razume, pogosto uvidimo, da imajo tudi drugi podobne izkušnje (ali poznajo osebo s podobno izkušnjo). Tako se počutimo manj osamljeni in se lažje spoprimemo s težavami. Bližnja oseba nam lahko poda koristne nasvete, lahko nam poišče ustreznega strokovnjaka ali pa nam je zgolj pripravljena prisluhniti.

Zavedajmo se, da s tem, ko se zaupamo bližnjim, in ko jasno izrazimo, kaj potrebujemo, pomagamo tudi njim. Pomembno je, da bližnji vedo, s čim se soočamo, saj nas tako lažje razumejo in nam nudijo oporo. 

Bistvena je strokovna pomoč

Vztrajanje v procesu zdravljenja je zelo pomembno na poti do našega okrevanja. Strokovnjak nam bo prisluhnil in nudil potrebno pomoč, vendar moramo imeti aktivno vlogo v celotnem procesu tudi sami. Pomembno je, da se zavedamo, da pot do boljšega počutja ni vedno lahka. Morda nam je o preteklih izkušnjah neprijetno govoriti, morda boleči spomini v nas sprožajo močne telesne reakcije in se nam posledično zdi, da strokovna pomoč ne pomaga. Tudi neprijetna čustva so del procesa zdravljenja, s katerimi se moramo soočiti in jih moramo ob pomoči strokovnjaka ustrezno predelati. Okrevanje lahko traja dlje časa, saj do izboljšanja počutja ne pride »čez noč«. Prav zato je pomembno, da zaupamo v proces zdravljenja in ostajamo motivirani za spremembo na bolje. 

Koristni viri informacij:
• Več o stresu in z njim povezanimi duševnimi težavami si lahko preberete v prvem delu priročnika Stres in anksioznost.
• O motnjah, povezanih s stresom in si lahko preberete tudi v Vodiču po motnjah razpoloženja.

 

Scroll to Top Skip to content