Težke življenjske okoliščine

Domov » Skrb za duševno zdravje » Težke življenjske okoliščine » Samopoškodbeno vedenje – kako si lahko pomagam sam

Samopoškodbeno vedenje – kako si lahko pomagam sam

Samopoškodbeno vedenje se nanaša na telesne poškodbe, katere si zadamo sami sebi (npr. praskanje, ščipanje, puljenje las, ureznine, opekline…), ali na druga proti sebi usmerjena škodljiva dejanja, kot je uživanje snovi z namenom škodovanja sebi (npr. alkohol, droge, strup, prevelika doza zdravil). Samopoškodbeno vedenje ni enako samomorilnosti, saj  praviloma ne vključuje želje po smrti, temveč gre za način blaženja čustvene bolečine. Kljub temu pa lahko samopoškodovanje nenamerno privede do usodnih poškodb, zato se moramo ob vsakem tovrstnem vedenju obrniti po strokovno pomoč.


Čeprav se nam morda zdi, da se s težkimi občutki soočamo le mi, da jih ne doživlja nihče drug, temu ni tako. Se pa z njimi spoprijemajo bolj zdravo in učinkovito (npr. ukvarjanje s športom, ustvarjanje). Četudi doživljamo neprijetna in močna čustva, obstajajo pristopi, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju teh občutij na neškodljiv način. Navajamo nekaj nasvetov, kaj lahko storimo, če čutimo potrebo po samopoškodovanju.

Prepoznamo in si priznamo, da se samopoškodujemo

Potreba po samopoškodovanju se pogosto pojavlja zaradi doživljanja intenzivnih, neprijetnih čustev in občutkov (npr. žalost, krivda, jeza, strah, trpljenje, frustracija…), ki nas preplavijo in povzročajo občutek nevzdržne napetosti. S samopoškodovanjem si skušamo olajšati notranjo stisko in izraziti čustva, katera pogosto ne znamo ubesediti, tako, da preusmerimo pozornost iz čustvene na telesno bolečino. Ob tem se lahko počutimo obupano, osamljeno in nerazumljeno s strani drugih.

Samopoškodovanje običajno poteka po določenem zaporedju doživljanja in posledičnega vedenja:

  • zaznana duševna stiska
  • naraščanje napetosti in slabega počutja
  • čustveni zlom
  • potreba po akciji
  • samopoškodba
  • pomiritev, olajšanje, razbremenitev
  • razočaranje in občutenje nemoči
  • nova duševna stiska
  • … in krog se ponovi …

Pomembno je, da tovrstno vedenje prepoznamo in se zavemo, da si škodujemo, četudi v tistem trenutku občutimo olajšanje. Če si priznamo, da se samopoškodujemo, to ne pomeni, da smo šibki, temveč je znak notranje moči, saj smo se zavestno odločili, da svojemu telesu ne bomo več povzročali škode.

Poiščemo strokovno pomoč

Ob samopoškodbenem vedenju se lahko počutimo ujete v trenutno stanje, iz katerega ne vidimo izhoda, ali pa menimo, da imamo samopoškodovanje pod nadzorom in nam pomoč ne bo koristila. Treba se je zavedati, da vsako samopoškodbeno vedenje potrebuje pomoč strokovnjaka. Strokovna pomoč je koristna, saj svojo stisko zaupamo drugemu in se na ta način razbremenimo. Poleg tega lahko s pomočjo strokovnjaka poiščemo vzrok za čustveno trpljenje v ozadju samopoškodovanja in začnemo to stisko razreševati. Le tako lahko ponovno pridemo v stik s samim seboj in odpravimo željo po samopoškodovanju.

Obstajajo različne oblike in vrste strokovne pomoči, izmed katerih si lahko sami izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza.  

Na voljo so naslednji viri pomoči:

  • Osebni zdravnik, psiholog ali psihiater
  • Brezplačne svetovalnice Posvet: 031 704 707 ali www.posvet.org
  • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan): 116 123 ali www.telefon-samarijan.si
  • Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro): 01 520 99 00
  • Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur vsak dan): 031 233 211
  • www.tosemjaz.net – pomoč za mlade
  • www.nebojse.si – pomoč za odrasle
  • www.na-varnem.si/svetovanje – svetovalnica Na varnem si

Svojo stisko zaupamo bližnji osebi

Pomoč, pogovor in podporo lahko poiščemo pri osebi, ki ji zaupamo. To je lahko prijatelj, družinski član, partner, sodelavec, sosed… Že pogovor nam lahko prinese olajšanje, saj svojo čustveno stisko zaupamo drugemu in dobimo občutek, da nismo sami s svojo bolečino. Pogovor lahko pričnemo v smislu: »Včasih začutim močno potrebo po tem, da bi se samopoškodoval/a, čeprav si v resnici ne želim škodovati. Te lahko pokličem, ko bom zopet začutil/a to potrebo, da mi boš delal/a družbo in me v tistem trenutku zamotil/a?«. Bližnjo osebo prosimo tudi za pomoč pri iskanju ustrezne strokovne pomoči.  

Težke trenutke prebrodimo na neškodljiv način

Ko poiščemo strokovno pomoč in delamo na odpravljanju vzroka čustvene bolečine, lahko občasno še vedno začutimo potrebo po samopoškodovanju. V teh trenutkih lahko preizkusimo zdrave prijeme soočanja z napetostjo v telesu. Skušajmo poiskati nekaj, česar ne počnemo vsak dan, saj s prekinitvijo rutine pozornost lažje preusmerimo stran od čustvenega trpljenja, dokler ne pridemo do ustrezne pomoči. 

Če ne vemo, kaj bi nam lahko pomagalo, pomislimo na to, kaj smo radi počeli v preteklosti (npr. v otroštvu), ko smo se soočali z močnimi čustvi. Težke občutke lahko blažimo s pogovorom z bližnjimi, poslušanjem glasbe, risanjem, ukvarjanjem s hišnim ljubljenčkom, telesno dejavnostjo ali drugimi hobiji. Čeprav nam bo na začetku težko prekiniti rutino samopoškodovanja, se opomnimo, da lahko težke občutke prebrodimo na način, ki nam ne bo škodoval. V začetku se nam bodo ti načini morda zdeli nesmiselni, dolgočasni ali nekoristni, a se skušajmo spodbuditi k nadaljnjem izvajanju.   

Nekateri žalost in otožnost ublažijo na bolj umirjen način (npr. z branjem, jogo, meditacijo), medtem ko drugi potrebujejo telesno gibanje (npr. tek, plavanje, kolo, hoja v hrib, vodena vadba). Poskušajmo najti zdrav način lajšanja stisk in teže negativnih čustev, ki bo preusmeril našo pozornost na početje, ki nam ne bo škodilo.

Kadar se utapljamo v težkih občutkih in začutimo željo po samopoškodovanju, lahko preizkusimo nekatere nadomestne načine, kot so:

  • Okrog zapestja si namestimo elastiko. Ko začutimo željo po samopoškodovanju, elastiko napnemo in spustimo.
  • Vzamemo lahko nekaj ledenih kock, jih stisnemo v dlan in pustimo, da se nam počasi topijo v dlani.
  • Udarjajmo v blazino ali v pesti stiskamo mehak predmet (npr. žogico).

Več informacij in napotkov lahko najdete v publikaciji Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo?

 

Scroll to Top Skip to content