Zdrav duh v zdravem telesu
Zdravje je najpomembnejša vrednota v življenju posameznika, zdravi posamezniki pa so največje bogastvo družbe. Duševno zdravje je bistveno in neločljivo povezano z našim celovitim zdravjem, saj le-to pomeni dinamično ravnovesje telesnih in duševnih prvin, ki so osnova za dobro, zadovoljno in uspešno delovanje na različnih področjih.
Psihološki in telesni procesi so tesno povezani in medsebojno prepleteni. Če naših doživljanj in duševnih stisk ne izrazimo in razrešimo, lahko vodijo v različne psihosomatske bolezni in težave. Duševno zdravje vpliva na nastanek in potek marsikatere kronične bolezni. Osebe, ki trpijo zaradi depresije, imajo denimo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Dobro duševno zdravje nas varuje pred razvojem številnih kroničnih bolezni. Zatorej lahko upravičeno trdimo, da ni zdravja brez duševnega zdravja.
Duševno zdravje je razumljeno kot kontinuum z dvema dimenzijama – duševna motnja in duševno blagostanje. Kontinuum pomeni, da se lahko duševno zdravje nenehno spreminja od pozitivnega k negativnemu polu ali obratno. Ker ga sestavljata dve med seboj povezani, vendar ločeni sestavni dimenziji, je duševno blagostanje lahko prisotno kljub obstoječi duševni motnji in obratno. Navpična os duševnega blagostanja se giblje od nizko izraženega duševnega blagostanja v spodnjem delu, do visoko izraženega duševnega blagostanja na zgornjem delu grafa. Vodoravna os duševnih motenj pa zajema različne stopnje duševnih težav, in sicer od izraženih simptomov duševne motnje do odsotnosti duševne motnje na desni strani.
Duševno blagostanje ne pomeni zgolj prisotnost ali odsotnost duševnih motenj. Duševna motnja tako ni ovira za občutenje blagostanja. Posameznik z duševno motnjo je lahko zadovoljen z življenjem, gradi izpolnjujoče medsebojne odnose, čuti, da ima življenje smisel, se lahko prilagaja in plodno prispeva v skupnost. Prav tako se lahko zgodi, da posameznik brez duševne motnje le redko doživlja pozitivna čustva (npr. veselje, ljubezen, zadovoljstvo…), pogosto doživlja občutek praznine in stagniranja, se ne sprejema, ne tvori pomenljivih medosebnih odnosov in svojega življenja ne vidi kot smiselnega, ter ima tako nizko duševno blagostanje.
Pomen dobrega duševnega zdravja
Biti duševno zdrav ne pomeni samo ne imeti duševne motnje, ampak gre za širše stanje. Duševno zdravje se izkazuje skozi naše čustveno, psihološko in socialno blagostanje, naš odnos do sebe, do drugih ljudi in sveta. V vseh obdobjih našega življenja vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo, doživljamo in delujemo.
Duševno ravnovesje nam omogoča splošno dobro počutje, da lahko svoje življenje doživljamo kot smiselno, zadovoljujoče in izpolnjujoče. Da smo ustvarjalni, aktivni, produktivni in udejanjamo svoje potenciale. Da sprejemamo sebe in druge, se zavedamo lastne vrednosti in imamo pozitivno samopodobo. Da zaupamo vase in v svoje zmožnosti. Da se zmoremo spoprijemati z vsakdanjimi življenjskimi obremenitvami ter uravnavati lastna čustva in razpoloženje. Da imamo kakovostne in bližnje odnose z drugimi ljudmi. Da čutimo pripadnost skupnosti in okolju, v katerem živimo, in zato tudi več in bolje prispevamo k njunemu razvoju in napredku.
Dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje
Na naše duševno zdravje vpliva kompleksen preplet genetskih, razvojnih, okoljskih, družbenih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov ter osebnih življenjskih izkušenj. Dejavniki medsebojno vplivajo drug na drugega in naše duševno zdravje krepijo in varujejo ali pa ogrožajo.
Čeprav na primer vsakodnevni stres lahko negativno vpliva na duševno zdravje, zaradi stresa vsi ne doživimo težav v duševnem zdravju. Pomembno se je zavedati, da na duševno zdravje vplivajo različni dejavniki, nekateri ga krepijo, drugi pa predstavljajo tveganje za slabo duševno zdravje. Pri vsakem izmed nas so ti dejavniki drugačni in odvisni tudi od življenjskega obdobja, v katerem se nahajamo (npr. oseba se po kontinuumu navzgor premakne zaradi prihajajoče poroke z ljubljeno osebo, vse bolj desno pa se pomika v procesu zdravljenja duševne motnje).
Med individualne dejavnike tveganja za pojav težav v duševnem zdravju spadajo genetska nagnjenost k določenim motnjam, nekatere osebnostne značilnosti in nezdrav življenjski slog ter stresne izkušnje v zgodnjem otroštvu. Med okoljskimi, ekonomskimi, družbenimi in kulturnimi dejavniki pa so med pomembnejšimi revščina, brezposelnost, socialna izključenost, diskriminacija, stigma, prikrajšanost in nepravične neenakosti. Tudi hiter način življenja in nerealna pričakovanja okolice lahko negativno vplivajo na duševno zdravje. Vpliv okoliščin je opazen zlasti takrat, kadar neugodne razmere trajajo dlje časa in tako močno vplivajo na naše počutje.
Med pomembnimi varovalnimi dejavniki, ki krepijo naše duševno zdravje, so ekonomska in socialna varnost, podporna socialna mreža in varno družinsko okolje, dobro telesno zdravje, pozitivne vrednote in prepričanja, socialne veščine in sposobnost učinkovitega prilagajanja novim okoliščinam ter reševanja problemov. S preventivo in skrbjo za svoje duševno zdravje lahko zmanjšamo verjetnost za razvoj duševne motnje in zvišamo svoje blagostanje.
Vsi občutimo občasna nihanja v duševnem počutju
V različnih obdobjih življenja se soočamo z različnimi preizkušnjami (npr. izguba službe ali obremenitve na delu, smrt bližnjega, ločitev…), ob katerih lahko doživljamo nihanja v razpoloženju, potrtost, žalost in druga neprijetna čustva, telesne reakcije, negativne misli in spremembe v vedenju. Vse to je sestavni del življenja in dobro duševno zdravje nam pomaga, da se z obremenjujočimi dogodki lažje soočimo, jih hitreje razrešimo ali se nanje ustrezno prilagodimo.
Vsaka težava v duševnem zdravju oziroma duševna stiska še ne predstavlja duševne motnje. Vsaka žalost še ni depresija in vsak strah ni anksiozna motnja. Ljudje občutimo široko paleto čustev. Žalost, strah, jeza, sram in negotovost so ravno tako naše vsakodnevne sopotnice, kot so to veselje, radost in zadovoljstvo.
Več kot duševna stiska
Dlje časa trajajoče duševne stiske (npr. težave pri spoprijemanju s problemi, slaba samopodoba, škodljivo uživanje alkohola ali psihoaktivnih snovi, neuspehi v šoli ali pri delu, težave s spanjem, motnje hranjenja…) so lahko pokazatelj določenih globljih težav in so dejavniki tveganja za razvoj duševnih motenj. O duševnih motnjah govorimo, kadar so naše razpoloženje, mišljenje, vedenje in/ali odnosi z drugimi ljudmi spremenjeni do te mere, da pomembno vplivajo na eno ali več življenjskih področij in nas ovirajo pri vsakdanjem življenju.
Nihče med nami ni povsem odporen na težave v duševnem zdravju in pri vsakem se lahko v določenem obdobju v življenju pojavijo težave na enem ali več področjih duševnega delovanja. Po ocenah raziskovalcev več kot tretjina prebivalstva v Evropi tekom svojega življenja trpi zaradi duševnih motenj. To pomeni, da motnjo v duševnem zdravju v določenem obdobju v življenju izkusi vsaj vsak tretji prebivalec, zato se s tem problemom bolj ali manj srečujemo vsi. Polovica duševnih motenj se pojavi do 14. leta starosti, do 24. leta pa kar tri četrtine, kar pomeni, da posledice motenj najbolj obremenjujejo delovno aktivno populacijo. Najpogostejše so anksiozne in depresivne motnje ter prilagoditvene motnje. Vpliv depresije na kakovost življenja se enači z vplivi hudih telesnih bolezni, kot je denimo možganska kap. Duševne motnje so zelo raznolike, saj se razlikujejo v nastanku, poteku in načinu zdravljenja. Nekatere duševne motnje se pojavijo kot enkratna, prehodna epizoda, medtem ko imajo določene motnje (npr. shizofrenija) kronični potek.
Veliko oviro pri iskanju pomoči predstavljajo predsodki, saj lažje spregovorimo o drugih zdravstvenih težavah (npr. sladkorni bolezni ali bolečini v križu) kot o duševnih motnjah, ki se jih držijo zmotna prepričanja, stereotipi in stigma. Prepogosto se razmišlja, da morajo ostati težave v duševnem zdravju stvar posameznika in ostajajo skrite. Zato so duševne motnje pogosto nerazumljene, nesprejete in se zanje ne išče pomoči.
Več koristnih informacij o duševnem zdravju najdete na spletni strani NIJZ ter portalu Živ? Živ!
Pomembno je, da nas pri spoprijemanju z duševnimi stiskami in iskanju strokovne pomoči ne ovirajo morebitna zmotna prepričanja. Kajti ključnega pomena je zgodnje prepoznavanje težav in iskanje strokovne pomoči. Z ustrezno podporo in pomočjo namreč lahko občutno izboljšamo svoje počutje in živimo polno in kakovostno življenje.
Več informacij o pomoči, ki je na voljo, najdete na spodnjih povezavah:
