Implementacije nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028
Upravljanje poteka na treh ravneh: nacionalni, regionalni in lokalni:
Implementacija, spremljanje in evalvacija
Naloge upravljanja implementacije in spremljanje aktivnosti programa so določene v vsakokratnem akcijskem načrtu za triletno obdobje. Ob zaključku posameznega triletnega obdobja sledi evalvacija izvedenih ukrepov po posameznih prednostnih področjih.
Akcijski načrt 2018-2020
V akcijskem obdobju 2018-2020 je bila pomembna usmeritev priprava temeljev za učinkovito dolgoročno implementacijo nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028 ter vključene aktivnosti iz štirih od šestih prednostnih področij.
Poleg vzpostavljanja bistvenih upravljalskih struktur je bil poudarek v prvem akcijskem obdobju na zagotavljanju povezanega, integriranega delovanja na področju krepitve duševnega zdravja in obravnave oseb z duševnimi motnjami ter pripravi interdisciplinarnih programov izobraževanja ter usposabljanja za obstoječe in nove strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja.
Evalvacija ukrepov prvega akcijskega obdobja
V prvem akcijskem obdobju so bile izvedene številne aktivnosti iz štirih prednostnih področij. Uspešno realiziranim ukrepom je skupno, da so bila za njihovo izvedbo zagotovljena ustrezna finančna sredstva.
Največji napredek je bil narejen na področju mreže služb, kjer so se vzpostavile nove oblike virov pomoči v lokalnem okolju. S tem se je povečala dostopnost služb na področju duševnega zdravja v lokalnem okolju. Izvedena so bila izobraževanja in usposabljanja za strokovnjake centrov za duševno zdravje.
Oblikovan je bil tudi okvir spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji, ki omogoča vrednotenje uspešnosti doseganja strateških ciljev programa MIRA, ter kazalniki kakovosti za centre za duševno zdravje, ki omogočajo dolgoročno spremljanje delovanja centrov.
V primeru, da ukrepi niso bili realizirani v celoti ali delno, so bili razlogi v glavnini povezani z odsotnostjo ustrezne finančne podpore ukrepom ali ustrezne pravne podlage. S pomanjkanjem sredstev so bile povezane tudi težave pri zagotavljanju ustreznega upravljanja celotnega programa MIRA, kar je posledično povzročilo zaostanke tudi pri realizaciji vsebinskih ukrepov na številnih prednostnih področjih.
Akcijski načrt 2021-2023
V obdobju izvajanja prvega akcijskega načrta so bili določeni ukrepi realizirani v celoti in iz poročila evalvacije so razvidne vsebinske podrobnosti. Ukrepi, ki so bili delno ali v celoti nerealizirani, se prenesejo v naslednje akcijsko obdobje. Razlog za nerealizacijo je predvsem pomanjkanje financ, s katerimi bi se aktivnosti izvedle.
Novi akcijski načrt, ki je bil dne 2. 3. 2021 posredovan na Ministrstvo za zdravje v nadaljnji postopek za obravnavo in sprejem na vladi, dopolnjuje načrtovano realizacijo aktivnosti znotraj Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA. Akcijski načrt za naslednje triletno obdobje, ki izhaja iz raziskav, izkušenj in evalvacije ukrepov prvega akcijskega načrta, je osnovan na oceni potreb strokovnjakov, uporabnikov in svojcev, ter vključuje priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki je Slovenijo obiskala in ocenila septembra 2020.
Pri zasnovi predloga novega akcijskega načrta je sodelovalo okoli 150 strokovnjakov različnih specialnosti v okviru 15. interdisciplinarnih delovnih skupin za različna področja duševnega zdravja, vzpostavljenih znotraj programa MIRA.
Obsežen načrt je usmerjen v nadgradnjo sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji in vključuje tudi potreben odziv na leto pandemije. V letu 2021 zagotavlja podporo vsem strokovnjakom, službam in programom, ki varujejo naše duševno zdravje ter jih združuje pod skupno streho.
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije 2020
Na povabilo Ministrstva za zdravje je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) septembra 2020 izvedla hitro oceno sistema duševnega zdravja v Sloveniji. Ocena stanja je bila izvedena z namenom pregleda napredkov, ki so bili doseženi v preteklih letih (od leta 2015), in prepoznave vrzeli v nudenju storitev s področja duševnega zdravja, s čimer bi se usmerilo tudi nadaljnjo implementacijo programa MIRA.
Ključni napredek predstavlja sprejetje prvega nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028 ter implementacija prvega akcijskega načrta 2018-2020. Pomemben dosežek so predstavljali novi regionalni centri za duševno zdravje.
Kot večja pomanjkljivost pa je bilo izpostavljeno dejstvo, da so storitve s področja zdravstva in socialnega varstva še vedno neenako dostopne oz. porazdeljene po državi, ostajajo nepovezane in se v veliki meri zanašajo na institucionalne oblike nudenja storitev. Prepoznane so bile priložnosti za izboljšanje delovanja sistema duševnega zdravja, ki vključujejo bolj povezano medsektorsko načrtovanje in koordinacijo ter povečanje lokalne dostopnosti do storitev in razvoja strokovnega kadra na področju duševnega zdravja.
Analiza stanja in predlog reformnih ukrepov na področju služb za duševno zdravje
Za oceno stanja in potreb iz vidika dostopnosti do služb, storitev in programov na področju duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva, je bila izvedena analiza razpoložljivosti potrebnih programov in kadrov.
Analiza stanja je pokazala, da so na področju zdravstvene obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju nedopustne neenakosti glede dostopnosti do obravnave. Velik problem predstavlja pomanjkanje specializiranega kadra na področju duševnega zdravja (specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, specialistov psihiatrije ter specialistov klinične psihologije) in koncentracija kadra na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva. Zato obravnava pretežno temelji na bolnišnični oskrbi, ambulantna in skupnostna obravnava na primarni ravni pa sta, glede na potrebe, bistveno slabše dostopni. Posebej slaba je lokalna dostopnost do ambulantne pomoči za otroke in mladostnike, kjer so čakalne dobe na obravnavo nedopustno dolge in lahko presegajo 1 leto za prvi pregled. Zato je potrebna reorganizacija in prerazporeditev kadra in služb za duševno zdravje, ki bi omogočala boljšo lokalno dostopnost in hitro delovanje, s čimer bi lahko odgovorili na povečane potrebe na področju duševnega zdravja.
Predlagani reformni ukrepi temeljijo na omenjeni analizi stanja, strateških in specifičnih ciljih, na nacionalnemu programu duševnega zdravja MIRA 2018-2028 in na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije glede organizacije sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. Ključni reformni ukrepi so namenjeni skrajševanju čakalnih dob in povečanju dostopnosti do kakovostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju na vseh ravneh zdravstvenega varstva ter vzpostavitvi polno delujoče mreže centrov za duševno zdravje na primarni ravni in v skupnosti v vseh regijah.