Domov » O programu » Implementacija, spremljanje in evalvacija

Implementacija, spremljanje in evalvacija

Naloge upravljanja implementacije in spremljanje aktivnosti programa so določene v vsakokratnem akcijskem načrtu za dvo- ali triletno obdobje. Ob zaključku posameznega obdobja sledi evalvacija izvedenih ukrepov po posameznih prednostnih področjih.

Akcijski načrt 2022-2023

V obdobju izvajanja prvega Akcijskega načrta so bili nekateri ukrepi realizirani v celoti in iz poročila evalvacije so razvidne vsebinske podrobnosti. Ukrepi, ki so bili delno ali v celoti nerealizirani, so se prenesli v naslednje akcijsko obdobje. Razlog za nerealizacijo je bilo predvsem pomanjkanje financ, s katerimi bi se aktivnosti izvedle.

Akcijski načrt 2022-2023 dopolnjuje načrtovano realizacijo aktivnosti znotraj Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja. Akcijski načrt izhaja iz raziskav, izkušenj in evalvacije ukrepov prvega akcijskega načrta in je osnovan na oceni potreb strokovnjakov, uporabnikov in svojcev ter vključuje priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki je Slovenijo obiskala in ocenila septembra 2020.

Pri zasnovi predloga novega akcijskega načrta je sodelovalo okoli 150 strokovnjakov različnih specialnosti v okviru 15-ih interdisciplinarnih delovnih skupin za različna področja duševnega zdravja, vzpostavljenih znotraj Programa MIRA.

Obsežen načrt je usmerjen v nadgradnjo sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji in vključuje tudi potreben odziv na leto pandemije.

Akcijski načrt za leti 2022 in 2023 je vlada sprejela 31. marca 2022.

Analiza stanja in predlog reformnih ukrepov na področju služb za duševno zdravje

Za oceno stanja in potreb iz vidika dostopnosti do služb, storitev in programov na področju duševnega zdravja v okviru zdravstvenega varstva, je bila izvedena analiza razpoložljivosti potrebnih programov in kadrov.

Analiza stanja je pokazala, da so na področju zdravstvene obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju nedopustne neenakosti glede dostopnosti do obravnave. Velik problem predstavlja pomanjkanje specializiranega kadra na področju duševnega zdravja (specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, specialistov psihiatrije ter specialistov klinične psihologije) in koncentracija kadra na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva. Zato obravnava pretežno temelji na bolnišnični oskrbi, ambulantna in skupnostna obravnava na primarni ravni pa sta, glede na potrebe, bistveno slabše dostopni. Posebej slaba je lokalna dostopnost do ambulantne pomoči za otroke in mladostnike, kjer so čakalne dobe na obravnavo nedopustno dolge in lahko presegajo 1 leto za prvi pregled. Zato je potrebna reorganizacija in prerazporeditev kadra in služb za duševno zdravje, ki bi omogočala boljšo lokalno dostopnost in hitro delovanje, s čimer bi lahko odgovorili na povečane potrebe na področju duševnega zdravja.

Predlagani reformni ukrepi temeljijo na omenjeni analizi stanja, strateških in specifičnih ciljih, na nacionalnemu programu duševnega zdravja MIRA 2018-2028 in na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije glede organizacije sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. Ključni reformni ukrepi so namenjeni skrajševanju čakalnih dob in povečanju dostopnosti do kakovostne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju na vseh ravneh zdravstvenega varstva ter vzpostavitvi polno delujoče mreže centrov za duševno zdravje na primarni ravni in v skupnosti v vseh regijah.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije 2020

Na povabilo Ministrstva za zdravje je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) septembra 2020 izvedla hitro oceno sistema duševnega zdravja v Sloveniji. Ocena stanja je bila izvedena z namenom pregleda napredkov, ki so bili doseženi v preteklih letih (od leta 2015), in prepoznave vrzeli v nudenju storitev s področja duševnega zdravja, s čimer bi se usmerilo tudi nadaljnjo implementacijo programa MIRA.

Ključni napredek predstavlja sprejetje prvega nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028 ter implementacija prvega akcijskega načrta 2018-2020. Pomemben dosežek so predstavljali novi regionalni centri za duševno zdravje.

Kot večja pomanjkljivost pa je bilo izpostavljeno dejstvo, da so storitve s področja zdravstva in socialnega varstva še vedno neenako dostopne oz. porazdeljene po državi, ostajajo nepovezane in se v veliki meri zanašajo na institucionalne oblike nudenja storitev. Prepoznane so bile priložnosti za izboljšanje delovanja sistema duševnega zdravja, ki vključujejo bolj povezano medsektorsko načrtovanje in koordinacijo ter povečanje lokalne dostopnosti do storitev in razvoja strokovnega kadra na področju duševnega zdravja.

Evalvacija ukrepov prvega akcijskega obdobja

V prvem akcijskem obdobju so bile izvedene številne aktivnosti iz štirih prednostnih področij. Uspešno realiziranim ukrepom je skupno, da so bila za njihovo izvedbo zagotovljena ustrezna finančna sredstva.

Največji napredek je bil narejen na področju mreže služb, kjer so se vzpostavile nove oblike virov pomoči v lokalnem okolju. S tem se je povečala dostopnost služb na področju duševnega zdravja v lokalnem okolju. Izvedena so bila izobraževanja in usposabljanja za strokovnjake centrov za duševno zdravje.

Oblikovan je bil tudi okvir spremljanja duševnega zdravja v Sloveniji, ki omogoča vrednotenje uspešnosti doseganja strateških ciljev programa MIRA, ter kazalniki kakovosti za centre za duševno zdravje, ki omogočajo dolgoročno spremljanje delovanja centrov.

V primeru, da ukrepi niso bili realizirani v celoti ali delno, so bili razlogi v glavnini povezani z odsotnostjo ustrezne finančne podpore ukrepom ali ustrezne pravne podlage. S pomanjkanjem sredstev so bile povezane tudi težave pri zagotavljanju ustreznega upravljanja celotnega programa MIRA, kar je posledično povzročilo zaostanke tudi pri realizaciji vsebinskih ukrepov na številnih prednostnih področjih.

Akcijski načrt 2018-2020

V akcijskem obdobju 2018-2020 je bila pomembna usmeritev priprava temeljev za učinkovito dolgoročno implementacijo nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA 2018-2028 ter vključene aktivnosti iz štirih od šestih prednostnih področij.

Poleg vzpostavljanja bistvenih upravljalskih struktur je bil poudarek v prvem akcijskem obdobju na zagotavljanju povezanega, integriranega delovanja na področju krepitve duševnega zdravja in obravnave oseb z duševnimi motnjami ter pripravi interdisciplinarnih programov izobraževanja ter usposabljanja za obstoječe in nove strokovnjake, ki delujejo na področju duševnega zdravja.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content