Mozaik oktobrskega dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Duševno zdravje ob kriznih dogodkih, dostopnost do pomoči in pomen skupnosti so bili rdeča nit dogajanja ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije ipd., s katerimi so ozaveščale o pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter spodbujanja povezanosti in podpore ljudem ob kriznih dogodkih in v vsakdanjem življenju.

Skrb za duševno zdravje starejših: od osamljenosti do podpornih rešitev v praksi

Področje duševnega zdravja starejših je še vedno pogosto prezrto – tako v javnosti kot tudi pri sistemskih rešitvah. Starejši se soočajo z izgubo bližnjih, zmanjšano vključenostjo v družbo, z vedno pogostejšimi zdravstvenimi težavami in – kar je morda najtežje – z občutki osamljenosti. Vse to lahko močno vpliva na njihovo duševno zdravje in splošno kakovost življenja. Prehod v starejše obdobje življenja marsikdo doživi kot krizni dogodek oziroma krizno obdobje, a govorci na strokovnem posvetu so večkrat izpostavili, da to v resnici ni potrebno.

Dan pred svetovnim dnevom duševnega zdravja je v Novem mestu potekal regijski strokovni posvet z naslovom »Skrb za duševno zdravje starejših: od osamljenosti do podpornih rešitev v praksi«, s katerim so obeležili svetovni dan preprečevanja samomora (10. 9.), svetovni dan duševnega zdravja (10. 10.) in letos tudi svetovni dan starejših (1. 10.), saj je bila osrednja tema srečanja duševno zdravje starejših. Govorci so predstavili trenutno stanje na tem področju, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike ter dobre prakse na podorčju duševnega zdravja starejših v regiji.  Več na tej povezavi.

Zaradi hitrega staranja prebivalstva moramo duševno zdravje starejših sprejeti kot eno ključnih nalog sodobne družbe. Oseb, starih 65 let ali več, je bilo v začetku tega leta 22,1 odstotka, leta 2050 pa naj bi jih po projekcijah bilo približno 30 odstotkov. Ne smemo si dovoliti, da bi bila taka skupina populacije potisnjena na obrobje in izključena iz odločanja o prihodnosti.

Projekcija filma Varen kraj

Film Varen kraj (hrv. Sigurno mjesto) je hrvaški režiser Juraj Lerotić posnel po travmatični osebni izkušnji in v njem tudi odigral glavno vlogo. V filmu želi prikazati majhnost človeka v trenutkih velike duševne stiske. Dogajanje se razvije v štiriindvajsetih urah in se osredotoča na najbolj pereče dejstvo: rešiti ljubljenega človeka. Film je dobil številne nagrade, med drugimi je zmagovalec ljubljanskega in sarajevskega filmskega festivala ter dobitnik nagrade za najboljši prvenec v Locarnu.

Projekcija filma je bila 9. oktobra v Mladinskem in informativnem klubu Murska Sobota. Dogodek je organizirala Mreža za duševno zdravje pod okriljem OE NIJZ Murska Sobota v sodelovanju z MIKK Murska Sobota.

Ko skupnost poveže moči za duševno zdravje

Tema letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja nas opominja, kako pomembno je, da je pomoč dostopna vsem – tudi v kriznih situacijah, kot so naravne nesreče, materialne izgube ali osebne stiske. Prav v takšnih trenutkih ima ključno vlogo lokalno okolje, kjer se lahko ljudje hitro povežejo z ustreznimi strokovnjaki in službami.

Na Glavnem trgu v Ljutomeru so se 10. oktobra predstavile organizacije in službe, ki v Pomurju delujejo na področju duševnega zdravja. Dogodek so organizirali NIJZ OE Murska Sobota in CKZ Ljutomer, ob podpori Občine Ljutomer. Obiskovalci so se lahko seznanili s številnimi viri pomoči in podpornih programov, sodelovali v različnih aktivnostih ter se vključili v gibalne in družabne dejavnosti, namenjene krepitvi dobrega počutja in povezanosti v skupnosti.

V krizi nikoli sami: duševno-zdravstveno pismena skupnost

Posameznik kot del skupnosti s svojo pismenostjo vpliva tako na kakovost lastnega življenja kot na kakovost podpore drugih oseb in storitev v skupnosti. Za boljšo zdravstveno pismenost si moramo prizadevati vsi – med drugim tudi s tem, kako uporabljamo informacije na družabenih omrežjih, kako prepoznavamo lažne informacije in kako ločimo znanost od psevdoznanosti.

Dogodek V krizi nikoli sami: duševno-zdravstveno pismena skupnost je 16. oktobra organizirala ljubljanska območna enota NIJZ  v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana – Knjižnico Otona Župančiča. Predavanju o pomenu duševno-zdravstvene pismenosti za krepitev skupnosti je sledila okrogla miza z naslovom Pišemo o duševno zdravju.

Tudi pisanje in branje o duševnem zdravju prispevata k dvigu duševno-zdravstvene pismenosti. Ta je koristna za kakovost bivanja, poleg tega pa pomembno prispeva tudi k zmanjševanju stigme oseb s težavami v duševnem zdravju.

Strokovno srečanje o podpori lokalne skupnosti duševnemu zdravju otrok in mladostnikov

Mag. Tadeja Batagelj iz Svetovalnega centra Maribor je predstavila učinkovite pristope in partnerstva med strokovnjaki, ki v praksi prinašajo otipljive rezultate pri delu z otroki in mladostniki. Red. prof. dr. Katja Košir z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je izpostavila vlogo šole kot prostora, kjer se otroci učijo o sebi, drugih in odnosih. Pogosto je prav šolsko okolje tisto, ki lahko najprej prepozna stisko in ponudi pomoč. Obenem je poudarila, kako pomembno je, da poleg otrok in mladostnikov krepimo tudi odnosne kompetence odraslih.

Tamara Emberšič in Brigita Recek Špari iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Murska Sobota sta predstavili program »Invest in Play«, ki krepi starševske kompetence in starše spodbuja, da prek igre podpirajo odnos z otrokom in krepijo njegov razvoj. Mateja Vogrinčič iz Zavoda Vitica pa je predstavila njihov Dnevni center VITKO, ki skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov v Gornji Radgoni in je primer dobre prakse v lokalni skupnosti.

Strokovno srečanje se je končalo z okroglo mizo z naslovom Zakaj je mladim treba ponuditi zdrave izbire? V pogovoru, ki ga je moderirala Jasmina Črnko Papić z OE NIJZ M. Sobota, so sodelovali (z leve) Aleksander Koroša (CDZOM M. Sobota), Simona Neuvirt Bokan (CSD Pomurje, Krizni center za mlade), Tamara Repić (Gimnazija Ljutomer) in Janja Osojnik (Občina Gornja Radgona).

Duševno zdravje v času kriznih dogodkov: vloga lokalne skupnosti in dostopa do pomoči

Tina Obrul, mag. soc. del., je spregovorila o Centru za duševno zdravje odraslih Maribor,pomembnosti skupnostnega pristopa in raznolikih oblik pomoči. Asist. dr. Ana Šemrov, mag. psih., iz Filozofske fakultete v Ljubljani, pa je delila z nami ugotovitve raziskave Duševno zdravje mladih v Sloveniji v času globalnih kriz, ki kažejo, da se mlajše generacije soočajo z različnimi obremenitvami tako na družbeni kot osebnostni ravni.