Novice

Domov » Aktualno » Novice » Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju

Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju

Svetovni dan duševnega zdravja je bil v svetu prvič obeležen pred tridesetimi leti, 10. oktobra 1992, na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje, organizacije z več kot 150 državami članicami. Na Gorenjskem ob tej priložnosti vsako leto organiziramo strokovno srečanje. Letos smo v spletni obliki gostili različne strokovnjake, ki so naslavljali temo: Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju.

Pozornost smo namenili duševnemu zdravju otrok in mladostnikov, saj raziskave kažejo, da se 50 odstotkov duševnih motenj in stisk pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 odstotkov pa do 25. leta. Glede na podatke, ki kažejo, da večina duševnih motenj izvira iz otroštva, je izredno pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Prav tako je takšno delovanje bolj učinkovito, saj je verjetnost, da zgodnja intervencija prepreči težave tudi v poznejšem življenju.

Na srečanju, ki se ga je udeležilo preko 200 udeležencev, je Dr. Peter Janjušević, spec. klin. psihologije, predstavil različne tipe odklanjanja šole in nekatere značilnosti otrok, ki odklanjajo šolo ter smernice in intervencije ob negativno oz. pozitivno ojačanim odklanjanem šole. Eden najbolj znanih specialnih pedagogov v slovenskem prostoru Marko Juhant je s svojim praktičnim pristopom k vzgoji otrok in s številnimi primeri iz svojega dela, prispeval veliko idej, kako dosegati red, mir in boljši uspeh z uvajanjem strukture v otrokov vsakdan.

V drugem delu je sledilo predavanje Polone Žgajnar spec. klin. psihologije,  vodje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v Škofji Loki, ki je opisala delovanje Centra in podala primere iz prakse. Katarina Podrekar, prof. defektologije iz CDZOM Škofja Loka pa je ponazorjeno predstavila vsakdan učencev v času epidemije in posledice, ki jih je imel ta čas zaprtja šol na učence. Poleg zaznanih nekaterih negativnih vplivov na počutje, se je povečal tudi nemir, poslabšala se je pozornost in grafomotorika otrok…Po njihovih izkušnjah pa se je izboljšala bralna kultura, tako otrok kot staršev.

Katja Kurnik, magistrica in profesorica socialne pedagogike ter projektni vodja v Centru za psihološko svetovanje, Posvet v Kranju, je naslovila pomembno temo samopoškodovalnega vedenja otrok in mladostnikov. Poudarila je, da gre za vedenjski vzorec, klic na pomoč in način spoprijemanja posameznika s trenutnimi stresorji. Pomembno je, da starši, učitelji, vsakdo, ki je v stiku z otrokom oz. mladostnikom v teh trenutkih otroka oz. mladostnika sprejema  in razume, da gre za  njegov način zmanjševanja notranje bolečine. Poleg tega je pomembno, da se takemu otroku oz. mladostniku pomaga na način, da skupaj z njim razmišljamo o manj škodljivih možnostih in dovolimo, da občutke izrazijo z besedo, zapisom, risbo… ter skupaj poiščemo močna področja, ki jih v stiski spodbudijo k temu, da jih uporabi in preko tega izrazi sebe in svoja čustva na bolj zdrav in varen način.

»Če želimo karkoli spremeniti pri svojih otrocih, bi morali najprej preučiti in ugotoviti, ali ni to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti pri nas samih.«

C.G. Jung

Že Carl Gustav Jung je zagovarjal, da so otroci dediči celotne človeške rase in produkt mnogih generacij njihove družinske zgodovine. Menil je, da je vsakega otroka treba prepoznati kot individualno bitje, kar pomeni, da naj starši prepoznajo edinstveno naravo svojega otroka, da bi mu pomagali do pristnega življenja. Jung je ocenil otroke kot »potencialno prihodnost«, za katero je treba skrbeti z razumevanjem in spoštovanjem, saj že 10-letni otrok ve veliko več, kot predvidevajo njegovi starši.

»Otrok« živi tudi v vsakem izmed nas, ne glede na našo starost. Nenazadnje pa je pomembno, da odrasli prepoznamo svoje stiske in jih rešujemo na konstruktiven način, ki bo vzgled tudi mlajšim generacijam.

Na spletni strani Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše lahko najdete tudi publikaciji Odklanjanje šole – preprečevanje, prepoznavanje in pomoč in Moj otrok noče v šolo, ki so dostopne na tej povezavi.

Mreže virov pomoči na področju duševnega zdravja lahko najdete na:

    Judita Mušič, univ. dipl. psih.

     

    Scroll to Top

    Osebni zdravnik

    Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Spletno svetovanje in informiranje

    Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

    Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

    Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

    Telefonsko svetovanje

    Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

    • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

    Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

    • Psihološki ali klinično psihološki pregled
    • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
    • Psihiatrični pregled*

    Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

    Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

    • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
    • Psihiatrični pregled*
    • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

    Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    *Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

    Psihiatrična ambulanta

    Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

    Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

    V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

    Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

    Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

    Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

    • Tehnike sproščanja
    • Spoprijemanje s stresom
    • Zdravi odnosi
    • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
    • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

    Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

    Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

    Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

    Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

    V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

    Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

    Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

    Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

    Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

    Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

    Socialno-varstveni programi

    Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

    • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
    • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
    • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
    • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

    Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

    V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

    Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

    Centri za duševno zdravje odraslih

    V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

    Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

    Telefonsko svetovanje

    V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

    • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
    • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
    • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

    Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

    • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
    • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

    Center za psihološko svetovanje Posvet

    Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
    • Lokacije svetovalnic za odrasle:
      • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
      • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
      • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
    Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

    Študentske psihološke svetovalnice

    Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

    Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

    Osebni pediater

    Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

    Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

    Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
    • Ljubljana:
      • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
      • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
    • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

    Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

    V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

    Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

    Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

    Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

    • Ljubljana:
      • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
      • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
    • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
    • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
    • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

    Spletni viri pomoči

    Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

    Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

    Skip to content