Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju

Svetovni dan duševnega zdravja je bil v svetu prvič obeležen pred tridesetimi leti, 10. oktobra 1992, na pobudo Svetovnega združenja za duševno zdravje, organizacije z več kot 150 državami članicami. Na Gorenjskem ob tej priložnosti vsako leto organiziramo strokovno srečanje. Letos smo v spletni obliki gostili različne strokovnjake, ki so naslavljali temo: Zaznane stiske otrok in mladostnikov v šolskem obdobju.

Pozornost smo namenili duševnemu zdravju otrok in mladostnikov, saj raziskave kažejo, da se 50 odstotkov duševnih motenj in stisk pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 odstotkov pa do 25. leta. Glede na podatke, ki kažejo, da večina duševnih motenj izvira iz otroštva, je izredno pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Prav tako je takšno delovanje bolj učinkovito, saj je verjetnost, da zgodnja intervencija prepreči težave tudi v poznejšem življenju.

Na srečanju, ki se ga je udeležilo preko 200 udeležencev, je Dr. Peter Janjušević, spec. klin. psihologije, predstavil različne tipe odklanjanja šole in nekatere značilnosti otrok, ki odklanjajo šolo ter smernice in intervencije ob negativno oz. pozitivno ojačanim odklanjanem šole. Eden najbolj znanih specialnih pedagogov v slovenskem prostoru Marko Juhant je s svojim praktičnim pristopom k vzgoji otrok in s številnimi primeri iz svojega dela, prispeval veliko idej, kako dosegati red, mir in boljši uspeh z uvajanjem strukture v otrokov vsakdan.

V drugem delu je sledilo predavanje Polone Žgajnar spec. klin. psihologije,  vodje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v Škofji Loki, ki je opisala delovanje Centra in podala primere iz prakse. Katarina Podrekar, prof. defektologije iz CDZOM Škofja Loka pa je ponazorjeno predstavila vsakdan učencev v času epidemije in posledice, ki jih je imel ta čas zaprtja šol na učence. Poleg zaznanih nekaterih negativnih vplivov na počutje, se je povečal tudi nemir, poslabšala se je pozornost in grafomotorika otrok…Po njihovih izkušnjah pa se je izboljšala bralna kultura, tako otrok kot staršev.

Katja Kurnik, magistrica in profesorica socialne pedagogike ter projektni vodja v Centru za psihološko svetovanje, Posvet v Kranju, je naslovila pomembno temo samopoškodovalnega vedenja otrok in mladostnikov. Poudarila je, da gre za vedenjski vzorec, klic na pomoč in način spoprijemanja posameznika s trenutnimi stresorji. Pomembno je, da starši, učitelji, vsakdo, ki je v stiku z otrokom oz. mladostnikom v teh trenutkih otroka oz. mladostnika sprejema  in razume, da gre za  njegov način zmanjševanja notranje bolečine. Poleg tega je pomembno, da se takemu otroku oz. mladostniku pomaga na način, da skupaj z njim razmišljamo o manj škodljivih možnostih in dovolimo, da občutke izrazijo z besedo, zapisom, risbo… ter skupaj poiščemo močna področja, ki jih v stiski spodbudijo k temu, da jih uporabi in preko tega izrazi sebe in svoja čustva na bolj zdrav in varen način.

Že Carl Gustav Jung je zagovarjal, da so otroci dediči celotne človeške rase in produkt mnogih generacij njihove družinske zgodovine. Menil je, da je vsakega otroka treba prepoznati kot individualno bitje, kar pomeni, da naj starši prepoznajo edinstveno naravo svojega otroka, da bi mu pomagali do pristnega življenja. Jung je ocenil otroke kot »potencialno prihodnost«, za katero je treba skrbeti z razumevanjem in spoštovanjem, saj že 10-letni otrok ve veliko več, kot predvidevajo njegovi starši.

»Otrok« živi tudi v vsakem izmed nas, ne glede na našo starost. Nenazadnje pa je pomembno, da odrasli prepoznamo svoje stiske in jih rešujemo na konstruktiven način, ki bo vzgled tudi mlajšim generacijam.

Na spletni strani Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše lahko najdete tudi publikaciji Odklanjanje šole – preprečevanje, prepoznavanje in pomoč in Moj otrok noče v šolo, ki so dostopne na tej povezavi.

Judita Mušič, univ. dipl. psih.