Pozitivni premiki pri duševnem zdravju na delovnem mestu

Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki poteka na pobudo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) od 20. do 24. oktobra, je znova priložnost za razmislek o pogojih dela zaposlenih, o zaznavanju tveganj za varnost in zdravje ter o tem, kako jih odpraviti oziroma preprečiti. Konec septembra so bili objavljeni rezultati raziskave OSH Pulse 2025, izvedene v državah Evropske unije, ki med drugim prinaša tudi najnovejše podatke o duševnem zdravju na delovnem mestu. Pregled rezultatov kaže številne pozitivne trende v slovenskih delovnih okoljih.

Manj zaposlenih izpostavljenih delu pod velikim časovnim pritiskom ali preveliki delovni obremenitvi

Primerjava rezultatov raziskave iz leta 2025 z raziskavo iz leta 2022, ki je bila izvedena v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA (NIJZ), kaže pozitivne spremembe in hkrati opozarja na področja, ki bi jim bilo treba v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti.  

Največje psihosocialno tveganje za zaposlene v Sloveniji in drugih evropskih državah ostaja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev. A dobra novica je, da se je delež slovenskih zaposlenih, ki se soočajo s tem tveganjem, zmanjšal kar za 10 odstotkov – z 51 leta 2022 na 41 odstotkov leta 2025. To je tudi največje zmanjšanje med vsemi sodelujočimi državami. Povprečje Evropske unije je sicer 44 odstotkov.

Zmanjšalo se je tudi tveganje zaradi prenizke avtonomije pri delu in zaradi nadlegovanja ali ustrahovanja na delovnem mestu. Rahlo pa se je povečala zaznava slabe komunikacije in sodelovanja v organizacijah (z 22 na 24 odstotkov). Temu tveganju je tako izpostavljena skoraj četrtina zaposlenih. Drugo najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v Sloveniji je po novi raziskavi pomanjkanje nagrade za vložen trud (npr. plačilo, priznanje, priložnost v karieri) – o njem je poročalo 39 odstotkov vprašanih.

Manjši delež zaposlenih, ki jim digitalna tehnologija povečuje delovno obremenitev

Pozitivni trendi se kažejo tudi na področju uporabe digitalnih tehnologij. Delež zaposlenih, pri katerih tehnologija določa ritem dela, se je zmanjšal za 12 odstotkov (s 53 na 41 odstotkov), prav tako se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da tehnologija povečuje njihovo delovno obremenitev (s 45 na 33 odstotkov).

Več ozaveščanja in psihološke podpore

Rezultati letošnje raziskave kažejo tudi izboljšave na področju ozaveščanja ali izobraževanja o duševnem zdravju zaposlenih in njihovem spoprijemanju s stresom, pri dostopnosti do svetovanja in psihološke podpore ter pri uvajanju drugih ukrepov za zmanjševanje doživljanja stresa pri delu.

Največji premik – za kar 15 odstotkov – je bil dosežen pri uvedbi drugih ukrepov za zmanjševanje stresa pri delu (npr. spremembe v organizaciji dela, postavljanje prioritet, boljša komunikacija). Pri tem kazalniku Slovenija presega povprečje Evropsek unije za 10 odstotkov, pri drugih kazalnikih pa se uvrščamo blizu evropskemu povprečju. Nekatere bolj razvite države, kot so Irska, Nemčija in Finska, na prej omenjenih področjih dosegajo znatno večje deleže izboljšav.

V slovenskih delovnih okoljih se krepi ozaveščanje o duševnem zdravju, širi se dostopnost do izobraževanj o spoprijemanju s stresom in do svetovanja ali psihološke podpore, vse pogosteje pa se uvajajo organizacijski ukrepi za zmanjševanje stresa.

Manj stigme duševnih težav

Raziskava kaže tudi na zmanjševanje stigme duševnih težav. Leta 2022 je 45 odstotkov zaposlenih menilo, da bi razkritje duševnih težav lahko negativno vplivalo na njihovo kariero; letos tako meni 38 odstotkov. Hkrati se je povečala pripravljenost zaposlenih, da se o duševnem zdravju pogovorijo s svojim nadrejenim – z 62 na 67 odstotkov.

Poleg tega slovenski zaposleni spadajo med tiste v Evropski uniji, ki so najmanj zaskrbljeni zaradi izgube dela – le 9 odstotkov jih izraža to skrb (povprečje EU je 16 odstotkov).

Izboljšave, a tudi izzivi

Kljub pozitivnim trendom ena petina zaposlenih (21 odstotkov) še vedno meni, da delovni pogoji negativno vplivajo na njihovo doživljanje stresa, depresije ali tesnobe. To kaže, da je prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj še vedno pomemben izziv za številne slovenske organizacije.