Kako podnebne spremembe vplivajo na naše duševno zdravje

Podnebne spremembe so danes veliko več kot zgolj globalni okoljski problem – postajajo eno pomembnih vprašanj javnega zdravja. Ko nas prizadenejo poplave, požari ali neurja, vpliv podnebnih sprememb čutimo neposredno, vendar na naše življenje te vplivajo tudi manj opazno. Posredno jih občutimo zaradi onesnaženosti zraka, negotovosti oskrbe z vodo in hrano ter zaradi podnebnih migracij. Vse bolj opazen pa je tudi njihov vpliv na naše duševno blagostanje.

Kaj je podnebna zaskrbljenost?

Zaskrbljenost je  razmišljanje o negotovih in negativnih dogodkih v prihodnosti, ki ga spremljajo tesnobna občutja. Ko govorimo o podnebni zaskrbljenosti, imamo v mislih vztrajno razmišljanje o podnebnih spremembah in njihovih posledicah. Te misli se lahko ponavljajo spontano in vedno znova, pogosto pa niso povsem pod našim zavestnim nadzorom.

Podnebno zaskrbljenost je treba razločevati od podnebne anksioznosti. Zaskrbljenost lahko opredelimo kot prvo stopnjo spoprijemanja s podnebnimi grožnjami, anksioznost pa je povezana z doživljanjem intenzivnejših čustvenih, telesnih ali vedenjskih simptomov, ki se lahko razvijejo kot posledica dolgotrajne zaskrbljenosti.

Podnebna zaskrbljenost
je
vztrajno razmišljanje
o podnebnih spremembah in njihovih posledicah.

Podnebna zaskrbljenost je povsem razumljiv čustveni odziv na realno grožnjo, s katero se kot družba soočamo. Večina ljudi doživlja vsaj določeno stopnjo podnebne zaskrbljenosti. Raziskava o podnebni zaskrbljenosti v Sloveniji, v katero je bilo vjključenih 1.522 odrasli oseb od 18 do 74 let, je pokazala, da v Sloveniji v povprečju doživljamo zmerno raven podnebne zaskrbljenosti.

Ali podnebne spremembe skrbijo le mlade?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da so podnebne spremembe predvsem skrb mladih, so v Sloveniji najvišjo raven podnebne zaskrbljenosti izkazali posamezniki med 55. in 64. letom starosti. Sledili so jim mladi odrasli (25–34 let) ter najstarejši sodelujoči v raziskavi (65–74 let). To kaže, da podnebne spremembe kot resno grožnjo zaznavajo vse generacije. Medtem ko so mladi o podnebnih spremembah morda bolj informirani, so prav starejši posamezniki tisti, na katere podnebne spremembe v zadnjih letih vplivajo bolj neposredno oziroma so ob ekstremnih vremenskih dogodkih (na primer poplave leta 2023) utrpeli znatno škodo.

Podnebne spremembe in duševno zdravje

Raziskava o podnebni zaskrbljenosti v Sloveniji je pokazala tudi jasno povezavo med podnebno zaskrbljenostjo in duševnim blagostanjem. Osebe z večjim tveganjem za depresijo in slabšim duševnim blagostanjem so namreč poročale o precej višjih ravneh podnebne zaskrbljenosti. Prav tako so bili bolj podnebno zaskrbljeni tisti, ki se pogosto počutijo napete ali pod pritiskom in hkrati te obremenitve težko obvladujejo.

Čeprav težko rečemo, ali težave v duševnem zdravju so dejavnik tveganja za razvoj podnebne zaskrbljenosti ali se morda duševno zdravje poslabša kot posledica podnebne zaskrbljenosti, na podlagi raziskave o podnebni zaskrbljenosti v Sloveniji lahko predpostavimo, da so posamezniki z obstoječimi težavami v duševnem zdravju posebej ranljivi za doživljanje podnebne zaskrbljenosti. Podnebna zaskrbljenost se namreč lahko pojavi kot posledica nagnjenosti k tesnobi in depresivnosti, hkrati pa je lahko za posameznike, ki se že spopadajo s težavami v duševnem zdravju, dodaten vir stresa.

Finančna (ne)gotovost in podnebna zaskrbljenost

O večji podnebni zaskrbljenosti so poročali tudi posamezniki, ki se spopadajo s finančnimi težavami. Slednje kaže, da podnebne spremembe dodatno poudarijo socialno-ekonomske razlike: tisti, ki so že zdaj v slabšem finančnem položaju, se bojijo, da bodo posledice podnebnih sprememb ta položaj še poslabšale.

Podnebna zaskrbljenost kot vsesplošen pojav

V slovenski raziskavi o podnebni zaskrbljenosti  se je pokazalo, da spol, izobrazba, zaposlitveni status in kraj bivanja niso povezani s stopnjo podnebne zaskrbljenosti. To pomeni, da podnebne spremembe enako skrbijo moške in ženske, ljudi z nižjo in višjo izobrazbo, tako zaposlene kot upokojence, prebivalce mest in podeželja. Podnebna zaskrbljenost je torej vsesplošen pojav in se ne pojavlja zgolj v določenih skupinah ali na določenih območjih. Ekstremni vremenski pojavi namreč v enaki meri prizadenejo tako mesta kot podeželje, kar prispeva k vsesplošni ranljivosti Slovencev za podnebno zaskrbljenost.

Kaj lahko storimo?

Zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb je razumljiv odziv, vendar lahko predvsem pri ranljivejših skupinah predstavlja tveganje za slabše duševno zdravje. Zato je treba podnebno zaskrbljenost sistematično nasloviti. Poslabšanje javnega zdravja lahko preprečujemo s preventivnimi dejavnostmi, s katerimi naslavljamo tako psihološke kot okoljske dimenzije podnebnih sprememb in podnebne zaskrbljenosti. Pri tem velja krepiti socialno povezanost in povečevati skupnostno odpornost z uporabo medgeneracijskih pristopov, krepiti podnebno pismenost in okoljsko samozavest posameznikov ter ciljno naslavljati in podpirati ranljive skupine.

Podnebno zaskrbljenost lahko omilimo tudi z nekaterimi individualnimi aktivnostmi, na primer:

Osredotočimo se na dejanja, ki jih lahko nadziramo
Z uvedbo trajnostnih navad (npr. uporaba javnega prometa, nakup okolju prijaznih izdelkov) ali vključevanjem v okoljske pobude lahko zmanjšamo občutek nemoči in okrepimo občutek osebne učinkovitosti. Ko delamo stvari, ki so v naši moči, se tudi čustveno počutimo bolj stabilno. Pri tem se je, v izogib preobremenjenosti, dobro osredotočiti le na nekaj izbranih aktivnosti.

Poiščimo oporo
Deljenje skrbi z ljudmi, ki jim zaupamo, zmanjšuje občutek izoliranosti in nam da občutek, da v svojih skrbeh nismo sami. Povezovanje z ljudmi, ki delijo naše skrbi, lahko prinese občutek pripadnosti ter ponuja prostor za izmenjavo idej, izkušenj in čustvene podpore.

Zmanjšajmo preobremenjenost z informacijami
Nenehno spremljanje medijev lahko prinese neprijetna čustva. Koristno je uvajati zavestne premore od informacij, izbirati preverjene vire in se izogibati nenehnemu brskanju po novicah.

Naučimo se sprejemati svoja čustva: Močna čustva, kot so žalost, jeza ali strah, so normalen odziv na podnebne spremembe. Namesto potlačevanja jih poskušajmo prepoznati, se zavedati, kje v telesu jih občutimo, jih izraziti, ubesediti in sprejeti ter po potrebi o njih spregovoriti z drugimi. Zavedati se moramo, da nismo edini, ki se spopadamo s temi čustvi.

Bodimo prijazni do sebe: Ne obsojajmo se zaradi svojih čustev ali dejanj. Bodimo do sebe sočutni in prijazni. Vzemimo si čas za refleksijo – pišemo lahko dnevnik, razmislimo o svojih ciljih. Koristno je lahko, da si vzamemo čas zase, na primer gremo v naravo, si privoščimo počitek). Pomembno je tudi gojiti upanje: zavedati se, da so spremembe mogoče in da k njim lahko prispevamo tudi sami.

Podnebne spremembe zaznavamo kot resno grožnjo, vendar lahko s pravo podporo, izobraževanjem in skupnostnim delovanjem to skrb spremenimo v pozitivno gonilo za spremembe. Ključno je, da ne pozabimo na ranljive skupine – na starejše, na osebe z duševnimi težavami in tiste v težjem socialno-ekonomskem položaju – ter jim ponudimo podporo, ki jo potrebujejo. S skupnimi močni lahko ustvarimo odporno skupnost, sposobno soočiti se s podnebnimi izzivi, ne da bi pri tem žrtvovali svoje duševno zdravje (Kobal idr., 2025).

Podnebna zaskrbljenost narašča tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Z vidika javnega zdravja je podnebna zaskrbljenost pomemben signal, ki opozarja na potrebo po celostnem pristopu. Ta vključuje varovanje in krepitev duševnega zdravja, zmanjševanje družbenih neenakosti ter sistematično krepitev skupnosti. Skrb za okolje in skrb za zdravje prebivalstva sta neločljivo povezani. Ključni elementi takšnega pristopa so jasna in odgovorna komunikacija, aktivno vključevanje prebivalcev v procese odločanja, krepitev odpornosti skupnosti ter povezovanje okoljskih, socialnih in zdravstvenih politik.  Če je ustrezno naslovljena, lahko podnebna zaskrbljenost deluje tudi kot varovalni dejavnik: spodbuja zdravju prijazna vedenja, krepi skupnostno povezanost ter podpira sodelovanje in solidarnost med ljudmi.

Vsebino pripravili:
doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in docentka za promocijo zdravja, NIJZ,
Laura Šinkovec

Vsebina je povzeta po znanstvenem članku, ki je nastal na podlagi raziskave PANDA-SI NIJZ  septembra 2024 o podnebni zaskrbljenosti v Sloveniji v povezavi s socialno-demografskimi dejavniki in duševnim blagostanjem: E. Kobal,  M Šinko, A. Belščak Čolaković, A. Hočevar Grom, D. Lavtar, H. Jeriček Klanšček, (2025). Climate change worry in Slovenia: Associations with sociodemographic determinants and mental wellbeing. Zdravstveno varstvo, 64(4), 218–226. 10.2478/sjph-2025-0028; https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12671542/.

Drugi uporabljeni viri in literatura
– Australian Psychological Society. (2022). Coping with climate change distress.  https://psychology.org.au/getmedia/cf076d33-4470-415d-8acc-75f375adf2f3/coping_with_climate_change.pdf.
– Costello, A., Abbas, M., Allen, A., Ball, S., Bell, S., Bellamy, R., Friel, S., Groce, N., Johnson, A., Kett, M., Lee, M., Levy, C., Maslin, M., McCoy, D., McGuire, B., Montgomery, H., Napier, D., Pagel, C., Patel, J., de Oliveira, J. A., Redclift, N., Rees, H., Rogger, D., Scott, J., Stephenson, J., Twigg, J., Wolff, J. in Patterson, C. (2009). Managing the health effects of climate change: Lancet and University College London Institute for Global Health Commission. Lancet (London, England), 373(9676), 1693–1733. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(09)60935-1.
– Hayes, K., Blashki, G., Wiseman, J., Burke, S. in Reifels, L. (2018). Climate change and mental health: risks, impacts and priority actions. International journal of mental health systems, 12, 28. https://doi.org/10.1186/s13033-018-0210-6.
– Ojala, M., Cunsolo, A., Ogunbode, C. A. in Middleton, J. (2021). Anxiety, Worry and Grief in a Time of Environmental and Climate Crisis: A Narrative Review. Annual Review of Environment and Resources, 46, 35–58. https://doi.org/10.1146/annurev-environ-012220-022716.
– Shepherd, S., Raynal, P. in Guedj, M. (2024). Psychometric Properties of the French Version of the Climate Change Worry Scale. Journal of Climate Change and Healh, 20, 100361. https://doi.org/10.1016/j.joclim.2024.100361.
– Stewart A. E. (2021). Psychometric Properties of the Climate Change Worry Scale. International journal of environmental research and public health, 18(2), 494. https://doi.org/10.3390/ijerph18020494.