Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del
Duševno zdravje ob kriznih dogodkih, dostopnost do pomoči in pomen skupnosti so bili rdeča nit dogajanja ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije ipd., s katerimi so ozaveščale o pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter spodbujanja povezanost in podpore ljudem ob kriznih dogodkih in v vsakdanjem življenju.
Povezovanje skozi umetnost in pogovor
Na Gorenjskem so svetovni dan duševnega zdravja obeležili z nizom dogodkov, ki so prepletali tri teme: krepitev notranjih moči za lažje spoprijemanje z izzivi, prepoznavanje stiske in varovalnih dejavnikov ter gradnja mreže, ki spodbuja odprt pogovor in medgeneracijsko sodelovanje. Skupni cilj letošnjih aktivnosti je bil prispevati k zmanjševanju stigme, ki spremlja duševne stiske, in spodbuditi posameznike, da pravočasno poiščejo pomoč.
Skupaj skoraj 700 obiskovalcev v treh krajih po regiji je skozi umetnost in pogovor odkrivalo, kako pomembno je, da o duševnem zdravju govorimo iskreno, pa tudi, da lahko najtežje teme naslovimo s kančkom humorja, ki razbremeni in poveže. Obiskovalci so se seznanili tudi z lokalnimi organizacijami za podporo ljudem v stiski.
Prostor, kjer se lahko dotaknemo bolečine, a tudi upanja
Predstava Kriplov zagovor skozi umetnost in humor odpira teme, o katerih ne govorimo pogosto: invalidnost, duševne stiske, samomorilnost in stigma. Umetnost je tako postala prostor, kjer se lahko dotaknemo bolečine, a tudi upanja. Zgodba, ki temelji na osebni izkušnji, je obiskovalce spodbudila k razmišljanju, da je ranljivost del človeškosti in da je prav umetnost tista, ki nam pomaga izraziti, kar drugače težko ubesedimo.
Predstavi je sledil pogovor z avtorjem predstave Simonom Šerbinkom in doc. dr. Saško Roškar, univ. dipl. psihologinjo, ki je osvetlila ključna sporočila in vlogo umetnosti kot mostu med osebnimi izkušnjami in družbenim razumevanjem, da lahko ustrezno umeščen umetniški izraz pomaga zmanjševati stigmo.
V gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah je bila 14. oktobra predstava z naslovom Kriplov zagovor igralca Simona Šerbinka.
o katerih ne govorimo pogosto: invalidnost, duševne stiske,
samomorilnost in stigma.
in doc. dr. Saško Roškar, univ. dipl. psihologinjo.
Stiska in samomor pri mladostnikih
Na pobudo za izobraževanje strokovnega kadra – učiteljev, svetovalnim delavcem in vsem, ki delajo z mladimi – je 16. oktobra na Gimnaziji Škofja Loka potekalo predavanje o stiski in samomoru pri mladostnikih.
Namen predavanja je bil opolnomočiti tiste, ki soustvarjajo mladostniško okolje, da znajo pravočasno prepoznati stisko in ustrezno ukrepati.
Eden najbolj navdihujočih primerov moči človeške prisotnosti je zgodba gospoda Dona Ritchieja, Avstralca, ki je živel ob znameniti pečini The Gap v Sydneyju – kraju, ki je znan po samomorih. Več desetletij je hodil do ljudi, ki so stali na robu, jih nežno nagovoril in povabil na čaj. Njegovo vprašanje je bilo preprosto: »Ali lahko kaj storim za vas?« Uradno je rešil vsaj 160 življenj, neuradno pa ocenjujejo, da je številka bliže 500. Njegova zgodba nas uči, da ni vedno potrebna velika rešitev – dovolj je iskrena bližina in pripravljenost prisluhniti.
Izobraževanje strokovnih delavcev zato ne pomeni le pridobivanja znanja, temveč tudi gradnjo kulture odprtega pogovora. Ni treba imeti vseh odgovorov – dovolj je, da smo prisotni, da vprašamo, da ne prezremo. V šolskem okolju, kjer se mladi pogosto počutijo nerazumljene, je lahko iskren pogovor tisti trenutek, ki spremeni potek dneva – ali celo življenja.
“Nikar ne jemljimo življenja samo resno – v smehu, ki razbremeni“
Ta misel Karla Gržana je obiskovalce dogodka spomnila, da tudi v najtežjih trenutkih obstaja prostor za povezanost, lahkotnost in upanje. Skozi anekdote iz vsakdanjega življenja je podal sporočilo, da v času, ko nas vsakdan pogosto preplavlja s skrbmi, humor lahko predstavlja orodje, ki nam pomaga – ne kot beg, temveč kot način, da si oddahnemo, zadihamo in se povežemo.
Pater je ob tem dodal nasvet mladostnikom: ko jih starši kritizirajo, naj jim mirno povedo, da ena negativna beseda potrebuje vsaj pet pozitivnih, da se njen učinek izniči. S tem je poudaril, kako močno lahko besede vplivajo na odnose in samopodobo mladih. Kritika naj bo uravnotežena s pohvalo, saj prav pozitivna spodbuda gradi zaupanje in občutek vrednosti.
Ena negativna beseda potrebuje vsaj pet pozitivnih,
da se njen učinek izniči.
Predstava uporabnikov Glas odra: Let v boljši jutri je občinstvo popeljala na letališče, kjer ljudje čakajo na svoj let. Med čakanjem se odvijajo različne situacije – od vsakdanjih nesporazumov, ki razkrivajo, kako v medosebnih odnosih napetost in nerazumevanje hitro vznikneta. Skozi igro in humor so igralci prikazali vsakodnevno dogajanje: življenje je polno pričakovanj, napetosti in nerazrešenih vprašanj, a kljub temu lahko humor in iskrenost prineseta olajšanje ter odpreta prostor za razumevanje. Ali čakamo na »boljši jutri« ali pa znamo živeti danes?
Predstava Let v boljši jutri in predavanje Karla Gržana, ki se osredotočata na to, da moramo več pozornost nameniti življenju z več lahkotnosti, sta bila 20. oktobra v Domu krajanov Primskovo v Kranju.
za razumevanje. Ali čakamo na »boljši jutri« ali pa znamo živeti danes?
Duševno zdravje v naših rokah:
moč skupnosti in sodelovanja v lokalnem okolju na področju alkoholne problematike
Alkoholna problematika presega okvire posameznika ter pomembno zaznamuje družinsko dinamiko in širše socialno okolje. Tako predavatelji kot udeleženci so izpostavili pomembnost medsektorskega sodelovanja – s povezovanjem strok, ustanov in lokalnih akterjev lahko učinkovito oblikujemo okolja, ki zmanjšujejo škodo zaradi tveganega pitja in spodbujajo varnejše življenjske izbire.
ki zmanjšujejo škodo zaradi tveganega pitja in spodbujajo varnejše življenjske izbire.
Praktični del dogodka je omogočil izkustveno poglabljanje v metode motivacijskega intervjuja ter iskanja priložnosti za vnos spremembe v družini z odvisnostjo, kar je udeležencem ponudilo pomemben vpogled v kompleksnost podpore na ravni posameznika in skupnosti.
Dogodek je potrdil, da strokovna in družbena povezanost ostajata ključna dejavnika pri ustvarjanju okolja, ki krepi duševno zdravje in spodbuja odgovorno ravnanje z alkoholom v vseh življenjskih obdobjih. Udeležencem je ponudil tudi nova, praktično uporabna znanja, ki jih bodo lahko neposredno vključili v svoje strokovno delo ter tako še učinkoviteje prispevali k podpori posameznikov in skupnosti.
Celjska območna enota NIJZ je 16. oktobra v sodelovanju s CSD Celje organizirala strokovno srečanje o vlogi skupnosti pri krepitvi duševnega zdravja in zgodnjemu prepoznavanju tveganih vzorcev rabe alkohola.
Večerni pogovori
Na Koroškem so obeležitev dneva duševnega zdravja prepletli z literaturo. V goste so povabili strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki se tudi sami literarno udejstvujejo, in se z njimi pogovarjali o pomenu pripovedovanja zgodb, o psihoanalizi, demenci in še marsičem drugem.
Večerni pogovori so potekali v sodelovanju s tremi koroškimi knjižnicami. Namenjeni so bili tako splošni kot tudi strokovni javnost. Naš cilj je bil povezati različne sektorje in osvetliti pomembnost kulturnega udejstvovanja za človekovo dobrobit.
V Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bil gost večernega pogovora, ki je potekal 4. novembra, doktor medicine, psihiater, psihoanalitik, ki je poleg medicine doštudiral še primerjalno književnost in literarno teorijo. Matjaž Lunaček je v pogovoru svoje izbire in zanimanja povezal s svojimi zgodnjimi izkušnjami, razmišljal je o psihoterapiji kot pripovedovanju zgodbe o sebi, ki povečuje kapaciteto za trpljenje, saj razumevanje zmanjšuje breme.
Spregovoril je o spoštovanju kot temelju lastnega razumevanja in delovanja, o hiperinvestiranih, a hkrati zanemarjenih otrocih, o časih lagodja in temu pripadajočih karakterjih. Ob negotovostih in krizah vseh vrst pa je opomnil, da velja notranjo umirjenost in ravnovesje iskati v krogu svojih bližnjih. Pogovarjali so se tudi o njegovi zadnji knjigi Jutranji opoji.
odprt in čuteč človek, ki je napisal osem knjig in posnel tri filme.
in je pokazal, da je pot do dobrega počutja sestavljena
tudi iz drobnih trenutkov srečanja, povezovanja
v skupnem čutenju, mišljenju.
Teden dni pozneje, 12. novembra, je v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem potekal pogovor o življenju z demenco skozi knjigo Kje so moji ključi.
Z dr. Zdenko Čebašek Travnik, psihiatrinjo, sistemsko družinsko terapevtko, sourednico knjige, in avtorjem zgodb Edom Krnićem se je pogovarjala Nataša Bauman, prav tako avtorica. Kratke zgodbe govorijo o izkušnjah ljudi z demenco in njihovih bližnjih, neposredno, včasih brutalno iskreno. S poznavanjem simptomov in značilnosti bolezni lahko večamo empatijo do bolnika in smo v podporo svojcem, ki se ob osebnostnih spremembah staršev, partnerjev soočajo s težkimi izzivi tako individualno kot sistemsko. Nekaj zgodb so obiskovalci lahko slišali v živo. Tak način zagotovo pripomore k večji pismenosti in destigmatizaciji pogoste bolezni sodobnega časa. Prepoznavanje zgodnjih simptomov obeta tudi boljše možnosti zdravljenja. Poslušalci so z zanimanjem spremljali pogovor, ob koncu pa z vprašanji in izkušnjami še sami aktivno sodelovali.
Strokovno srečanje »Dostop do pomoči – duševno zdravje ob kriznih dogodkih«
Dogodek, ki je bil razdeljen v tri vsebinske sklope: strokovni in teoretični pogledi na ukrepanje ob duševnih stiskah, predstavitve pristopov in izkušenj različnih služb s terena, okrogla miza z zaključno refleksijo, je osvetlil, kako različne službe in deležniki zagotavljajo podporo ljudem v stiski, ko življenje zaradi nesreč, bolezni ali drugih izrednih dogodkov nenadoma izgubi ravnovesje.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je Območna enota NIJZ Koper v okviru Programa MIRA 6. novembra organizirala strokovno srečanje na temo duševnega zdravja ob kriznih dogodkih.
V ospredje so bila postavljena vprašanja, kdo nudi pomoč, kako poteka sodelovanje med službami in kako poskrbeti, da stiske ne ostanejo spregledane.
Prof. dr. Peter Pregelj, priznani psihiater in profesor na Univerzi v Ljubljani, je v uvodnem predavanju z naslovom »Ukrepanje ob kriznih stanjih – pogled psihiatra« osvetlil pomen zgodnje psihiatrične obravnave in multidisciplinarnega pristopa. Asist. Vanja Gomboc iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pa je v svojem predavanju spregovorila o podpori in ukrepanju ob samomoru, od prepoznavanja stiske do pomoči po izgubi. Omenila je tudi pomen postvencij, odgovornega poročanja v medijih in psihološke podpore.
V drugem sklopu srečanja so predstavniki različnih služb delili svoje izkušnje z delom na terenu v času kriznih dogodkov. Doc. dr. Maja Smrdu (CDZO Koper) je predstavila vlogo centrov za duševno zdravje odraslih in pomen dostopnosti psihološke pomoči v skupnosti. Rok Kamenšek (Uprava RS za zaščito in reševanje) je izpostavil pomen usklajenega delovanja sistema zaščite in reševanja ter pripravljenosti prebivalstva. Boris Budal (ZGRS Sežana) je delil pogled gasilca s terena, govoril pa je tudi o pomenu hitrega, strokovnega in sočutnega odziva v kriznih situacijah. Damjan Sever (Policijska uprava Koper) je predstavil pristop policije ob nesrečah, notranjo psihološko podporo in postopke z osebami, pri katerih obstaja sum na duševno motnjo.
Matjaž Poniž (Rdeči križ Koper) je osvetlil vlogo prostovoljnih bolničarjev in pomen psihosocialne podpore med poplavami. Viktor Kollár (Slovenska filantropija) je poudaril vlogo Prostovoljske pisarne Koper kot povezovalnega središča ter pomembnost organizirane solidarnosti v mirnih in kriznih časih. Gigliola Kovač in mag. Damjana Jurman (CSD Južna Primorska) sta predstavili vlogo CSD v delovnem in izven delovnem času ter naloge interventne službe ob večjih kriznih dogodkih.
Skupaj za dostopnejšo in bolj povezano pomoč
Dostop do strokovne in sočutne pomoči ob kriznih dogodkih je ključen, ne le v trenutku nesreče, temveč tudi v tednih in mesecih po njej. Strokovnjaki z različnih področij so izpostavili potrebo po boljši medsebojni povezanosti, nadaljnjem razvoju znanj, ter krepitvi lokalnih mrež podpore. Dogodek je s svojo vsebinsko raznolikostjo spodbudil pomemben razmislek o tem, kako graditi bolj vključujoč, odziven in povezan sistem pomoči, ki bo posamezniku na voljo, ko jo najbolj potrebuje.
Strokovno srečanje in okroglo mizo sta povezovali Ana Stavber in Natalija Korent.
