Novice

Domov » Aktualno » Novice » Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del

Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del

Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 2. del

Duševno zdravje ob kriznih dogodkih, dostopnost do pomoči in pomen skupnosti so bili rdeča nit dogajanja ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA so območne enote NIJZ po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke – predavanja, delavnice, okrogle mize, projekcije ipd., s katerimi so ozaveščale o pomembnosti krepitve duševnega zdravja ter spodbujanja povezanost in podpore ljudem ob kriznih dogodkih in v vsakdanjem življenju.

Povezovanje skozi umetnost in pogovor

Na Gorenjskem so svetovni dan duševnega zdravja obeležili z nizom dogodkov, ki so prepletali tri teme: krepitev notranjih moči za lažje spoprijemanje z izzivi, prepoznavanje stiske in varovalnih dejavnikov ter gradnja mreže, ki spodbuja odprt pogovor in medgeneracijsko sodelovanje. Skupni cilj letošnjih aktivnosti je bil prispevati k zmanjševanju stigme, ki spremlja duševne stiske, in spodbuditi posameznike, da pravočasno poiščejo pomoč.


Skupaj skoraj 700 obiskovalcev v treh krajih po regiji je skozi umetnost in pogovor odkrivalo, kako pomembno je, da o duševnem zdravju govorimo iskreno, pa tudi, da lahko  najtežje teme naslovimo s kančkom humorja, ki razbremeni in poveže. Obiskovalci so se seznanili tudi z lokalnimi organizacijami za podporo ljudem v stiski.


Prostor, kjer se lahko dotaknemo bolečine, a tudi upanja

Predstava Kriplov zagovor skozi umetnost in humor odpira teme, o katerih ne govorimo pogosto: invalidnost, duševne stiske, samomorilnost in stigma. Umetnost je tako postala prostor, kjer se lahko dotaknemo bolečine, a tudi upanja. Zgodba, ki temelji na osebni izkušnji, je obiskovalce spodbudila k razmišljanju, da je ranljivost del človeškosti in da je prav umetnost tista, ki nam pomaga izraziti, kar drugače težko ubesedimo.

Predstavi je sledil pogovor z avtorjem predstave Simonom Šerbinkom in doc. dr. Saško Roškar, univ. dipl. psihologinjo, ki je osvetlila ključna sporočila in vlogo umetnosti kot mostu med osebnimi izkušnjami in družbenim razumevanjem, da lahko ustrezno umeščen umetniški izraz pomaga zmanjševati stigmo.


V gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah je bila 14. oktobra predstava z naslovom Kriplov zagovor igralca Simona Šerbinka.


Predstava Kriplov zagovor skozi umetnost in humor odpira teme,
o katerih ne govorimo pogosto: invalidnost, duševne stiske,
samomorilnost in stigma.
Predstavi je sledil pogovor z avtorjem predstave Simonom Šerbinkom
in doc. dr. Saško Roškar, univ. dipl. psihologinjo.

Stiska in samomor pri mladostnikih

Na pobudo za izobraževanje strokovnega kadra – učiteljev, svetovalnim delavcem in vsem, ki delajo z mladimi – je 16. oktobra na Gimnaziji Škofja Loka potekalo predavanje o stiski in samomoru pri mladostnikih.


Namen predavanja je bil opolnomočiti tiste, ki soustvarjajo mladostniško okolje, da znajo pravočasno prepoznati stisko in ustrezno ukrepati.

Eden najbolj navdihujočih primerov moči človeške prisotnosti je zgodba gospoda Dona Ritchieja, Avstralca, ki je živel ob znameniti pečini The Gap v Sydneyju – kraju, ki je znan po samomorih. Več desetletij je hodil do ljudi, ki so stali na robu, jih nežno nagovoril in povabil na čaj. Njegovo vprašanje je bilo preprosto: »Ali lahko kaj storim za vas?« Uradno je rešil vsaj 160 življenj, neuradno pa ocenjujejo, da je številka bliže 500. Njegova zgodba nas uči, da ni vedno potrebna velika rešitev – dovolj je iskrena bližina in pripravljenost prisluhniti.

Namen predavanja je bil opolnomočiti tiste, ki soustvarjajo mladostniško okolje, da znajo pravočasno prepoznati stisko in ustrezno ukrepati.

Izobraževanje strokovnih delavcev zato ne pomeni le pridobivanja znanja, temveč tudi gradnjo kulture odprtega pogovora.  Ni treba imeti vseh odgovorov – dovolj je, da smo prisotni, da vprašamo, da ne prezremo. V šolskem okolju, kjer se mladi pogosto počutijo nerazumljene, je lahko iskren pogovor tisti trenutek, ki spremeni potek dneva – ali celo življenja.

“Nikar ne jemljimo življenja samo resno – v smehu, ki razbremeni“

Ta misel Karla Gržana je obiskovalce dogodka spomnila, da tudi v najtežjih trenutkih obstaja prostor za povezanost, lahkotnost in upanje. Skozi anekdote iz vsakdanjega življenja je podal sporočilo, da v času, ko nas vsakdan pogosto preplavlja s skrbmi, humor lahko predstavlja orodje, ki nam pomaga – ne kot beg, temveč kot način, da si oddahnemo, zadihamo in se povežemo.

Pater je ob tem dodal nasvet mladostnikom: ko jih starši kritizirajo, naj jim mirno povedo, da ena negativna beseda potrebuje vsaj pet pozitivnih, da se njen učinek izniči. S tem je poudaril, kako močno lahko besede vplivajo na odnose in samopodobo mladih. Kritika naj bo uravnotežena s pohvalo, saj prav pozitivna spodbuda gradi zaupanje in občutek vrednosti.

Pater Karel Gržan.

Predstava uporabnikov Glas odra: Let v boljši jutri je občinstvo popeljala na letališče, kjer ljudje čakajo na svoj let. Med čakanjem se odvijajo različne situacije – od vsakdanjih nesporazumov, ki razkrivajo, kako v medosebnih odnosih napetost in nerazumevanje hitro vznikneta. Skozi igro in humor so igralci prikazali vsakodnevno dogajanje: življenje je polno pričakovanj, napetosti in nerazrešenih vprašanj, a kljub temu lahko humor in iskrenost prineseta olajšanje ter odpreta prostor za razumevanje. Ali čakamo na »boljši jutri« ali pa znamo živeti danes?


Predstava Let v boljši jutri in predavanje Karla Gržana, ki se osredotočata na to, da moramo več pozornost nameniti življenju z več lahkotnosti, sta bila 20. oktobra v Domu krajanov Primskovo v Kranju.


Humor in iskrenost lahko prineseta olajšanje ter odpreta prostor
za razumevanje. Ali čakamo na »boljši jutri« ali pa znamo živeti danes?

Skrb za duševno zdravje je več kot individualna naloga – je skupna odgovornost. S povezovanjem, izmenjavo znanja in odprtostjo gradimo okolje, kjer se vsak posameznik počuti slišanega, sprejetega in podprtega. Letošnja obeležitev je pokazala, da umetnost ni le izraz – je način, kako se povežemo, razbremenimo in odpremo prostor za pogovor. Ko se znamo nasmejati, tudi v težkih trenutkih, in prisluhniti drug drugemu, gradimo družbo, kjer je duševno zdravje resnično skupna vrednota.
Judita Mušič, regijska koordinatorica Programa Mira na OE NIJZ Kranj
Tweet

Duševno zdravje v naših rokah:
moč skupnosti in sodelovanja v lokalnem okolju na področju alkoholne problematike

Alkoholna problematika presega okvire posameznika ter pomembno zaznamuje družinsko dinamiko in širše socialno okolje. Tako predavatelji kot udeleženci so izpostavili pomembnost medsektorskega sodelovanja – s povezovanjem strok, ustanov in lokalnih akterjev lahko učinkovito oblikujemo okolja, ki zmanjšujejo škodo zaradi tveganega pitja in spodbujajo varnejše življenjske izbire.

S povezovanjem strok, ustanov in lokalnih akterjev lahko učinkovito oblikujemo okolja,
ki zmanjšujejo škodo zaradi tveganega pitja in spodbujajo varnejše življenjske izbire.

Praktični del dogodka je omogočil izkustveno poglabljanje v metode motivacijskega intervjuja ter iskanja priložnosti za vnos spremembe v družini z odvisnostjo, kar je udeležencem ponudilo pomemben vpogled v kompleksnost podpore na ravni posameznika in skupnosti.

Dogodek je potrdil, da strokovna in družbena povezanost ostajata ključna dejavnika pri ustvarjanju okolja, ki krepi duševno zdravje in spodbuja odgovorno ravnanje z alkoholom v vseh življenjskih obdobjih. Udeležencem je ponudil tudi nova, praktično uporabna znanja, ki jih bodo lahko neposredno vključili v svoje strokovno delo ter tako še učinkoviteje prispevali k podpori posameznikov in skupnosti.


Celjska območna enota NIJZ je 16. oktobra v sodelovanju s CSD Celje organizirala strokovno srečanje o vlogi skupnosti pri krepitvi duševnega zdravja in zgodnjemu prepoznavanju tveganih vzorcev rabe alkohola.


Večerni pogovori

Na Koroškem so obeležitev dneva duševnega zdravja prepletli z literaturo. V goste so povabili strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki se tudi sami literarno udejstvujejo, in se z njimi pogovarjali o pomenu pripovedovanja zgodb, o psihoanalizi, demenci in še marsičem drugem.

Večerni pogovori so potekali v sodelovanju s tremi koroškimi knjižnicami. Namenjeni so bili tako splošni kot tudi strokovni javnost. Naš cilj je bil povezati različne sektorje in osvetliti pomembnost kulturnega udejstvovanja za človekovo dobrobit.

V Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bil gost večernega pogovora, ki je potekal 4. novembra, doktor medicine, psihiater, psihoanalitik, ki je poleg medicine doštudiral še primerjalno književnost in literarno teorijo. Matjaž Lunaček je v pogovoru svoje izbire in zanimanja povezal s svojimi zgodnjimi izkušnjami, razmišljal je o psihoterapiji kot pripovedovanju zgodbe o sebi, ki povečuje kapaciteto za trpljenje, saj razumevanje zmanjšuje breme.

Spregovoril je o spoštovanju kot temelju lastnega razumevanja in delovanja, o hiperinvestiranih, a hkrati zanemarjenih otrocih, o časih lagodja in temu pripadajočih  karakterjih. Ob negotovostih in krizah vseh vrst pa je opomnil, da velja notranjo umirjenost in ravnovesje iskati v krogu svojih bližnjih. Pogovarjali so se tudi o njegovi zadnji knjigi Jutranji opoji.

Matjaž Lunaček je iskren, luciden sogovornik, discipliniran,
odprt in čuteč človek, ki je napisal osem knjig in posnel tri filme.
Bil je prijeten, pristen večer, ki poslušalcev ni pustil ravnodušnih
in je pokazal, da je pot do dobrega počutja sestavljena
tudi iz drobnih trenutkov srečanja, povezovanja
v skupnem čutenju, mišljenju.

Teden dni pozneje, 12. novembra, je v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem potekal pogovor o življenju z demenco skozi knjigo Kje so moji ključi.

Z dr. Zdenko Čebašek Travnik, psihiatrinjo, sistemsko družinsko terapevtko, sourednico knjige, in avtorjem zgodb Edom Krnićem se je pogovarjala Nataša Bauman, prav tako avtorica. Kratke zgodbe govorijo o izkušnjah ljudi z demenco in njihovih bližnjih, neposredno, včasih brutalno iskreno. S poznavanjem simptomov in značilnosti bolezni lahko večamo empatijo do bolnika in smo v podporo svojcem, ki se ob osebnostnih spremembah staršev, partnerjev soočajo s težkimi izzivi tako individualno kot sistemsko. Nekaj zgodb so obiskovalci lahko slišali v živo. Tak način zagotovo pripomore k večji pismenosti in destigmatizaciji pogoste bolezni sodobnega časa. Prepoznavanje zgodnjih simptomov obeta tudi boljše možnosti zdravljenja. Poslušalci so z zanimanjem spremljali pogovor, ob koncu pa z vprašanji in izkušnjami še sami aktivno sodelovali.

V mesecu novembru smo skupaj gostili okoli 100 udeležencev in tako prispevali k opismenjevanju, destigmatizaciji in povezovanju različnih sektorjev v skrbi za zdravje in dobro počutje. Ob dogodkih smo v knjižnicah pripravili tudi »kotičke za duševno zdravje«, v katerih smo predstavili različne publikacije in vire pomoči na področju duševnega zdravja.
Jerneja Lorber, regijska koordinatorica Programa MIRA na OE NIJZ Ravne na Koroškem
Tweet

Strokovno srečanje »Dostop do pomoči – duševno zdravje ob kriznih dogodkih«

Dogodek, ki je bil razdeljen v tri vsebinske sklope: strokovni in teoretični pogledi na ukrepanje ob duševnih stiskah, predstavitve pristopov in izkušenj različnih služb s terena, okrogla miza z zaključno refleksijo, je osvetlil, kako različne službe in deležniki zagotavljajo podporo ljudem v stiski, ko življenje zaradi nesreč, bolezni ali drugih izrednih dogodkov nenadoma izgubi ravnovesje.


Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je Območna enota NIJZ Koper v okviru Programa MIRA 6. novembra organizirala strokovno srečanje na temo duševnega zdravja ob kriznih dogodkih.


V ospredje so bila postavljena vprašanja, kdo nudi pomoč, kako poteka sodelovanje med službami in kako poskrbeti, da stiske ne ostanejo spregledane.

Prof. dr. Peter Pregelj, priznani psihiater in profesor na Univerzi v Ljubljani, je v uvodnem predavanju z naslovom »Ukrepanje ob kriznih stanjih – pogled psihiatra« osvetlil pomen zgodnje psihiatrične obravnave in multidisciplinarnega pristopa. Asist. Vanja Gomboc iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pa je v svojem predavanju spregovorila o podpori in ukrepanju ob samomoru, od prepoznavanja stiske do pomoči po izgubi. Omenila je tudi pomen postvencij, odgovornega poročanja v medijih in psihološke podpore.

V drugem sklopu srečanja so predstavniki različnih služb delili svoje izkušnje z delom na terenu v času kriznih dogodkov. Doc. dr. Maja Smrdu (CDZO Koper) je predstavila vlogo centrov za duševno zdravje odraslih in pomen dostopnosti psihološke pomoči v skupnosti. Rok Kamenšek (Uprava RS za zaščito in reševanje) je izpostavil pomen usklajenega delovanja sistema zaščite in reševanja ter pripravljenosti prebivalstva. Boris Budal (ZGRS Sežana) je delil pogled gasilca s terena, govoril pa je tudi o pomenu hitrega, strokovnega in sočutnega odziva v kriznih situacijah. Damjan Sever (Policijska uprava Koper) je predstavil pristop policije ob nesrečah, notranjo psihološko podporo in postopke z osebami, pri katerih obstaja sum na duševno motnjo.

Matjaž Poniž (Rdeči križ Koper) je osvetlil vlogo prostovoljnih bolničarjev in pomen psihosocialne podpore med poplavami. Viktor Kollár (Slovenska filantropija) je poudaril vlogo Prostovoljske pisarne Koper kot povezovalnega središča ter pomembnost organizirane solidarnosti v mirnih in kriznih časih. Gigliola Kovač in mag. Damjana Jurman (CSD Južna Primorska) sta predstavili vlogo CSD v delovnem in izven delovnem času ter naloge interventne službe ob večjih kriznih dogodkih.

Viktor Kollar, Slovenska filantropija, je med drugim izpostavil tudi pomembnost organizirane solidarnosti v mirnih in kriznih časih.

Skupaj za dostopnejšo in bolj povezano pomoč

Dostop do strokovne in sočutne pomoči ob kriznih dogodkih je ključen, ne le v trenutku nesreče, temveč tudi v tednih in mesecih po njej. Strokovnjaki z različnih področij so izpostavili potrebo po boljši medsebojni povezanosti, nadaljnjem razvoju znanj, ter krepitvi lokalnih mrež podpore. Dogodek je s svojo vsebinsko raznolikostjo spodbudil pomemben razmislek o tem, kako graditi bolj vključujoč, odziven in povezan sistem pomoči, ki bo posamezniku na voljo, ko jo najbolj potrebuje.

Strokovno srečanje in okroglo mizo sta povezovali Ana Stavber in Natalija Korent.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content