Namesto molka in nerazumevanja več sočutja in podpore
Obeležitev svetovnega dneva preprečevanja samomora tudi letos poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Geslo izpostavlja, da je pomembno, da se o tematiki samomora pogovarjamo in s tem spreminjamo njegovo razumevanje. Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 720.000 oseb. V letu 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 oseb.
Spreminjajmo razumevanje samomora
Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.
V Sloveniji v letu 2025 manj samomorov
V Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo, vendar je umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem.
Pomembno je poiskati pomoč: pogovor je prvi korak k spremembi
Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči.
V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja.
Pri preprečevanju samomora lahko sodelujemo vsi
Preprečevanje samomora je proces, ki traja vseskozi in pri katerem mora sodelovati celotna družba. Posamezniki, skupnosti, organizacije in odločevalci imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju družbe, v kateri je duševno zdravje prednostna naloga, pomoč pa dostopna vsem, ki jo potrebujejo. »Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema,« je povedal Samo Mirt Kavšek.
Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) bodo kot ključno obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora že četrto leto zapored izvedli Dan povezovanja 2026: Povezani skozi generacije. Ta že od leta 2023, ko je bil prvič organiziran v sklopu 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki ga je organizirala Univerza na Primorskem, združuje različne skupine ranljivih posameznikov. Sicer pa na UP IAM SCRS kontinuirano izvajajo številne raziskovalno-intervencijske projekte, s katerimi želijo ozaveščati o problemu samomora, raziskovati in naslavljati potrebe ljudi v stiski ter jih opolnomočiti za iskanje pomoči. Posebno pozornost namenjajo dejavnostim za preprečevanje in ukrepanje ob samomorilnem vedenju mladih.
Izobraževalne delavnice za novinarje in nagrada papageno
- V letu 2026 so bile v sodelovanju s Slovenskim združenejm za preprečevanja samomora in UP IAM SCRS v osmih regijah po Sloveniji izvedene izobraževalne delavnice za ustvarjalce medijskih vsebin na temo odgovornega poročanja o samomoru. Na delavnicah so bila predstavljena nadgrajena priporočila o odgovornem medijskem poročanju o samomoru.
- Po zgledu drugih držav (npr. Avstrije in Estonije) bo letos tudi v Sloveniji razpisan natečaj za nagrado papageno za novinarske prispevke s tematiko samomora, ki upoštevajo smernice odgovornega poročanja o samomoru, predvsem pa imajo preventivno sporočilo. Nagrada bo prvič podeljena 10. septembra 2027.
VIRI POMOČI
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
dežurnega zdravnika,
dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od pon. do pet. med 8. in 15.uro; 01 475 06 70),
Center za mentalno zdravje (01/5874 942; izven delovnega časa Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo) ali
reševalno službo (112).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI:
– Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
– Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
– Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (vsak dan, vse dni v letu).
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
– Zivziv.si.
– Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net.
– Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate:
Za prvi obisk centra (v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Mozirju, Velenju, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu ali na Jesenicah) lahko pokličete na telefonsko številko 031 704 707, se oglasite osebno na Tržaški 132 (2. nadstropje, soba 224) v Ljubljani v ponedeljek in četrtek od 14. do 18. ure, v torek, sredo in petek od 9. do 13. ure ali pa pišete na info@posvet.org.
