Vsaka velika družbena sprememba se lahko začne že s preprostim pogovorom

Osebna zgodba je rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. Na področju duševnega zdravja se prave spremembe lahko začnejo tudi z zgodbami ljudi, ki so se sami soočili s težavami v duševnem zdravju. Prisluhniti njihovim izkušnjam je več kot le sočutno dejanje – je sprožilec za odpravljanje stigme in vzpostavljanje vključujoče podporne skupnosti, kar je tudi eden od ciljev Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA.

Duševno zdravje je ključno za naše celovito zdravje in z njim neločljivo povezano. Je pravica in odgovornost posameznika in skupnosti, zato ga je treba varovati, krepiti in v stiski poiskati pomoč. Osebna zgodba posameznika, ki se je sam soočil s težavami v duševnem zdravju, je lahko sprožilec za spremembo – bodisi da jo nekdo pove, bodisi da ji nekdo prisluhne. Ko posameznik zbere pogum in deli svojo izkušnjo, drugi pa mu iskreno prisluhnemo, skupaj rušimo zidove stigme.

»Slogan ‘Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.’ odraža bistvo naših prizadevanj na področju javnega zdravja. Zavedamo se, da statistični podatki niso le številke, temveč predstavljajo posameznike in njihove zgodbe. Izkušnje povedo mnogo več kot številke. Zato je izjemno pomembno, da ustvarjamo pogoje, kjer se te izkušnje lahko delijo in kjer so tudi slišane ter upoštevane.«

Pod okriljem Programa MIRA bodo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja po vsej Sloveniji potekali številni dogodki, ki jih organizirajo območne enote NIJZ. Namen dogodkov je ozaveščati ljudi o tem, kako pomembna je skrb za duševno zdravje in kje vse lahko v stiski poiščejo pomoč. Več o dogodkih na tej povezavi.

Mreže za duševno zdravje – skupnostni pristop na nacionalni, regijski in lokalni ravni

Skupnostni pristop omogoča celovito skrb za duševno zdravje celotnega prebivalstva, enakost v dostopu do kakovostne podpore in pomoči ter vključevanje posameznikov v procese odločanja in izvajanja različnih aktivnosti v podporo zdravju. V letu 2026 smo v okviru Programa MIRA v 9 slovenskih regijah vzpostavili mreže za duševno zdravje – posvetovalno in strokovno usmerjevalno telo, ki podpira izvajanje nacionalnega programa za duševno zdravje na lokalni in regijski ravni. Oblikovane so bile pri območnih enotah NIJZ, njihovo delo pa usklajujejo koordinatorji za področje duševnega zdravja. Mreže so priložnost za boljše medsebojno poznavanje deležnikov in njihovih programov oziroma storitev in boljši prenos informacij ter boljše prepoznavanje potreb v lokalnem okolju in učinkovitejše odzivanje nanje.

Skrb za duševno zdravje je odgovornost in vrednota celotne družbe

Pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja ima pomembno vlogo skupnost, v kateri posameznik živi ali deluje. Je lahko prostor, kjer lahko delimo svoje izkušnje, iščemo razumevanje in gradimo povezanost. V šoli, na delovnem mestu ali v domačem okolju občutki sprejetosti, varnosti in pripadnosti zmanjšujejo stres, krepijo samozavest ter spodbujajo zavedanje smisla. Prav ti odnosi so temelj dobrega duševnega počutja in varovalni dejavnik pred stiskami.