Novice

Domov » Aktualno » Novice » Uspešno izveden 2. KoLaboratorij MIRA: s povezovanjem lahko zmanjšamo stigmo na področju starizma

Uspešno izveden 2. KoLaboratorij MIRA: s povezovanjem lahko zmanjšamo stigmo na področju starizma

Uspešno izveden 2. KoLaboratorij MIRA: s povezovanjem lahko zmanjšamo stigmo na področju starizma

Konec septembra smo v okviru prizadevanj za destigmatizacijo ranljivih skupin organizirali 2. KoLaboratorij – strokovno, koordinacijsko in povezovalno srečanje v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Skupaj s strokovnjaki s področja medicine, sociologije, zaposlovanja in človekovih pravic smo iskali rešitve za odpravljanje zakoreninjenih stereotipov o starejših. Prisotni so se strinjali, da lahko s povezovanjem institucij, lokalnih skupnosti in izobraževanjem vseh generacij uspešno zaščitimo duševno zdravje in dostojanstvo starejših.

KoLaboratorij je potekal v dveh delih. V prvem smo prisluhnili štirim predavanjem, po kratkem odmoru lu pa je sledila okrogla miza z zanimivimi gosti.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in kognitivni nevroznanstvenik na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in neodvisni strokovnjak za pravice starejših oseb pri Svetu Organizacije združenih narodov za človekove pravice, je opozoril, da je starizem ena najbolj razširjenih in hkrati družbeno najbolj sprejetih oblik diskriminacije, ki se skriva v vsakdanjem jeziku in celo dobronamerni skrbi. V predavanju je osvetlil, kako predstave o starosti vplivajo na naše ravnanje in zdravstvene odločitve ter kako starejši ljudje doživljajo sami sebe. Preseganje starizma vidi predvsem v ohranjanju starejšega človeka kot polnopravnega sogovornika.

prof. dr. Pirtošek
»Starizem ni le vprašanje odnosov med posamezniki, temveč je lahko vgrajen tudi v institucije, zdravstvene in socialne sisteme, digitalno okolje ter družbene norme. Njegovo preseganje pomeni predvsem ohranjati starejšega človeka kot polnopravnega sogovornika – z njegovim glasom, voljo, avtonomijo in dostojanstvom. Če govorimo o starizmu, je to že sprememba na bolje!«
prof. dr. Zvezdan Pirtošek
Tweet

Socialna psihologinja in zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Mirjana Ule je pojasnila, da se starostni rasizem oziroma starizem pojavlja, kadar se starost uporablja za razvrščanje in delitev ljudi na načine, ki povzročajo škodo, prikrajšanost in nepravičnost ljudem v določenem življenjskem obdobju. S tem spodkopavajo njihovo dostojanstvo in spoštovanje ter posledično vplivajo na njihovo samopodobo. Opozorila je tudi na nevarnost t. i. samoizpolnjujoče se napovedi – ko stigmatizacija in opredelitev starejših le na vlogo onemoglih povzroči, da starejši same s svojim obnašanjem opravičujejo (legitimirajo) predsodke in se posledično izključijo socialnega življenja. Odpravljanje starizma je ključno za opolnomočenje in ustvarjanje nove kulture odnosov, kjer se spoštuje vrednost bivanja in ne le proizvajanja.

Mag. Julija Pirnat, strokovnjakinja na področju zaposlovanja, trga dela in razvoja ukrepov za podporo vključevanju posameznikov na trg dela in koordinatorka področja vseživljenjske karierne orientacije na Zavoda RS za zaposlovanje, je izpostavila pozitiven trend zaposlovanja starejših od 55 let, a opozorila, da pri kariernem svetovanju še vedno zazna veliko starizma. Povedala je, da starejši predstavljajo pomemben potencial trga dela, vendar njihovo daljšo delovno aktivnost omogočajo le usklajeni ukrepi na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialne politike. Izobraževanje o tej problematiki je nujno tako za splošno javnost kot tudi za delodajalce, zaposlene in brezposelne.

Boštjan Vernik Šetinc, strokovnjak na področju človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo in samostojni svetovalec Zagovornika načela enakosti, je predstavil izzive pri nasprotovanju diskriminaciji starejših na trgu dela. Opozoril je, da se o dejanski razsežnosti ne da sklepati le iz pravne prakse, saj veliko primerov zaradi sistemskih neenakosti ostane neprijavljenih. Predstavil je ključne naloge Zagovornika načela enakosti pri nasprotovanju diskriminaciji in spodbujanju enakih možnosti.

Okrogla miza: kako zagotoviti ničelno toleranco do starizma za boljše duševno zdravje starejših

Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki iz različnih institucij, ki so naslovili problem starizma na svojem področju in duševno zdravje starejših. Pogovor je moderirala doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, vodja Programskega odbora za duševno zdravje starejših Programa MIRA, ki je pomemben del svoje strokovne poti posvetila javnemu zdravju in preventivi ter leta 2024 sodelovala tudi pri pripravi Predloga Akcijskega načrta duševnega zdravja starejših za obdobje 2024–2028.

Aleš Kenda, zaposlen na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve in član Stalne delovne skupina o staranju pri Ekonomski komisiji Združenih narodov v Ženevi (UNECE), je predstavil razvoj ključnih mednarodnih dokumentov na temo staranja prebivalstva s posebnim poudarkom na starizmu. Opozoril je na dva nastajajoča dokumenta, Ageing is living (WHO) in nadgradnjo Regionalne izvedbene strategije Madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju (UNECE). Poudaril je, da oba nastajajoča dokumenta izkazujeta potrebo po spopadanju s starizmom in izpostavljata (1) pomen preventive – zavedanja, da se staranje ne začne pri 65 letih, temveč je vseživljenjski proces, in da se vlaganja tokom življenja praviloma odražajo na kakovosti našega kasnejšega življenja ter (2) potrebo po spreminjanju diskurza o staranju in starejših – kako mislimo, vidimo in delujemo do starosti in starejših oseb.

dr. Suzana Oreški, Program MIRA, Nacionalni inštitut za javno zdravje, je poudarila, da morata biti vselej v ospredju dostojanstvo in avtonomija, pri čemer ne smemo pozabiti na etiko dela. Javne kampanje so eden izmed nujnih ukrepov za uspešno spremembo naracije o staranju in starejših. Dejala je, da je pri starizmu je posebej problematično, ko stereotipi o starosti začnejo določati, katere pravice lahko starejša oseba dejansko uresničuje. Pri tem razlikujemo med temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami, ki so univerzalne, ter konkretnimi, zakonsko določenimi pravicami. Človek z leti ne izgubi svojega dostojanstva, odvisnost od pomoči drugih pa ne pomeni izgube pravice do samoodločanja in svobodne izbire.

Udeleženci okrogle mize (z leve proti desni): Aleš Kenda, dr. Suzana Oreški, Špela Stare, Damjana Lovrenčič, doc. dr. Olivera Stanković Jerković.
»Ne podcenjujmo let, ki so pred nami! Kot je dejal Ludwig Wittgenstein, so omejitve našega jezika, omejitve našega sveta, zato, če želimo drugačno starost, je beseda starostnik neprimerna.«

Damjana Lovrenčič, Zveza društev upokojencev Slovenije, je izpostavila problematiko grajenega okolja (stopnice, pomanjkanje dvigal), izolacijo v urbanih okoljih ter dolgotrajne težave z dostopom do podatkov o starejših, ki živijo sami in potrebujejo pomoč. Opozorila je še na kronično pomanjkanje mlajših prostovoljcev.

Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije je analizirala vlogo medijev, ki so odraz družbe. Analize medijskih objav kažejo prevladujoč delež negativnega poročanja o starejših, povezanih predvsem z boleznijo in nezmožnostjo ob uporabi neustreznega jezika. Kot primer dobre prakse, ki spreminja ta trend, je izpostavila oddajo »Ah, ta leta!« na RTV Slovenija. Starejše je pozvala, naj bodo kritični bralci, gledalci in poslušalci medijskih vsebin. Odzivajo naj se na povabila novinarjev in tako sami kot njihove organizacije prispevajo k temu, da so videni in slišani.

Starejši kot enakopravni člani družbe

Septembrski KoLaboratorij smo zaključili z ugotovitvijo, da je za učinkovito zmanjševanje starizma potrebno spremeniti družbeni diskurz in odnos do starejših. Slednji naj ne temelji na prikazovanju in doživljanju starejših kot skupine, obremenjene z boleznimi in odvisne od drugih oziroma nezmožne samostojnega življenja. Pri diskurzu je treba upoštevati raznolikost te populacijske skupine in jo skladno s tem v družbi tudi predstavljati. Zelo pomembno je, da so starejši vključeni v obravnavo družbenih vprašanj kot polnopravni in avtonomni sogovorniki. Tovrstne spremembe zahtevajo usklajene ukrepe politike, medijev, delodajalcev in lokalnih skupnosti ter sistematično ozaveščanje vseh javnosti.

V okviru KoLaboratorija je bil izpostavljen tudi priročnik Pogovarjajmo se o starizmu, ki ponuja usmeritve za bolj vključujoč jezik in prepoznavanje vsakodnevnih predsodkov. Več o priročniku si lahko preberete na tej povezavi.

KoLaboratorij MIRA je niz strokovnih, koordinacijskih in povezovalnih srečanj v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Namen dogodkov je v skupen prostor povezati raziskovalce, strokovnjake, izvajalce aktivnosti in druge ključne deležnike, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi vidiki duševnega zdravja.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content