Uspešno izveden 2. KoLaboratorij MIRA: s povezovanjem lahko zmanjšamo stigmo na področju starizma
Konec septembra smo v okviru prizadevanj za destigmatizacijo ranljivih skupin organizirali 2. KoLaboratorij – strokovno, koordinacijsko in povezovalno srečanje v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Skupaj s strokovnjaki s področja medicine, sociologije, zaposlovanja in človekovih pravic smo iskali rešitve za odpravljanje zakoreninjenih stereotipov o starejših. Prisotni so se strinjali, da lahko s povezovanjem institucij, lokalnih skupnosti in izobraževanjem vseh generacij uspešno zaščitimo duševno zdravje in dostojanstvo starejših.
KoLaboratorij je potekal v dveh delih. V prvem smo prisluhnili štirim predavanjem, po kratkem odmoru lu pa je sledila okrogla miza z zanimivimi gosti.
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog in kognitivni nevroznanstvenik na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in neodvisni strokovnjak za pravice starejših oseb pri Svetu Organizacije združenih narodov za človekove pravice, je opozoril, da je starizem ena najbolj razširjenih in hkrati družbeno najbolj sprejetih oblik diskriminacije, ki se skriva v vsakdanjem jeziku in celo dobronamerni skrbi. V predavanju je osvetlil, kako predstave o starosti vplivajo na naše ravnanje in zdravstvene odločitve ter kako starejši ljudje doživljajo sami sebe. Preseganje starizma vidi predvsem v ohranjanju starejšega človeka kot polnopravnega sogovornika.
Socialna psihologinja in zaslužna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Mirjana Ule je pojasnila, da se starostni rasizem oziroma starizem pojavlja, kadar se starost uporablja za razvrščanje in delitev ljudi na načine, ki povzročajo škodo, prikrajšanost in nepravičnost ljudem v določenem življenjskem obdobju. S tem spodkopavajo njihovo dostojanstvo in spoštovanje ter posledično vplivajo na njihovo samopodobo. Opozorila je tudi na nevarnost t. i. samoizpolnjujoče se napovedi – ko stigmatizacija in opredelitev starejših le na vlogo onemoglih povzroči, da starejši same s svojim obnašanjem opravičujejo (legitimirajo) predsodke in se posledično izključijo socialnega življenja. Odpravljanje starizma je ključno za opolnomočenje in ustvarjanje nove kulture odnosov, kjer se spoštuje vrednost bivanja in ne le proizvajanja.
Mag. Julija Pirnat, strokovnjakinja na področju zaposlovanja, trga dela in razvoja ukrepov za podporo vključevanju posameznikov na trg dela in koordinatorka področja vseživljenjske karierne orientacije na Zavoda RS za zaposlovanje, je izpostavila pozitiven trend zaposlovanja starejših od 55 let, a opozorila, da pri kariernem svetovanju še vedno zazna veliko starizma. Povedala je, da starejši predstavljajo pomemben potencial trga dela, vendar njihovo daljšo delovno aktivnost omogočajo le usklajeni ukrepi na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in socialne politike. Izobraževanje o tej problematiki je nujno tako za splošno javnost kot tudi za delodajalce, zaposlene in brezposelne.
Boštjan Vernik Šetinc, strokovnjak na področju človekovih pravic in varstva pred diskriminacijo in samostojni svetovalec Zagovornika načela enakosti, je predstavil izzive pri nasprotovanju diskriminaciji starejših na trgu dela. Opozoril je, da se o dejanski razsežnosti ne da sklepati le iz pravne prakse, saj veliko primerov zaradi sistemskih neenakosti ostane neprijavljenih. Predstavil je ključne naloge Zagovornika načela enakosti pri nasprotovanju diskriminaciji in spodbujanju enakih možnosti.
Okrogla miza: kako zagotoviti ničelno toleranco do starizma za boljše duševno zdravje starejših
Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki iz različnih institucij, ki so naslovili problem starizma na svojem področju in duševno zdravje starejših. Pogovor je moderirala doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, vodja Programskega odbora za duševno zdravje starejših Programa MIRA, ki je pomemben del svoje strokovne poti posvetila javnemu zdravju in preventivi ter leta 2024 sodelovala tudi pri pripravi Predloga Akcijskega načrta duševnega zdravja starejših za obdobje 2024–2028.
Aleš Kenda, zaposlen na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve in član Stalne delovne skupina o staranju pri Ekonomski komisiji Združenih narodov v Ženevi (UNECE), je predstavil razvoj ključnih mednarodnih dokumentov na temo staranja prebivalstva s posebnim poudarkom na starizmu. Opozoril je na dva nastajajoča dokumenta, Ageing is living (WHO) in nadgradnjo Regionalne izvedbene strategije Madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju (UNECE). Poudaril je, da oba nastajajoča dokumenta izkazujeta potrebo po spopadanju s starizmom in izpostavljata (1) pomen preventive – zavedanja, da se staranje ne začne pri 65 letih, temveč je vseživljenjski proces, in da se vlaganja tokom življenja praviloma odražajo na kakovosti našega kasnejšega življenja ter (2) potrebo po spreminjanju diskurza o staranju in starejših – kako mislimo, vidimo in delujemo do starosti in starejših oseb.
dr. Suzana Oreški, Program MIRA, Nacionalni inštitut za javno zdravje, je poudarila, da morata biti vselej v ospredju dostojanstvo in avtonomija, pri čemer ne smemo pozabiti na etiko dela. Javne kampanje so eden izmed nujnih ukrepov za uspešno spremembo naracije o staranju in starejših. Dejala je, da je pri starizmu je posebej problematično, ko stereotipi o starosti začnejo določati, katere pravice lahko starejša oseba dejansko uresničuje. Pri tem razlikujemo med temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami, ki so univerzalne, ter konkretnimi, zakonsko določenimi pravicami. Človek z leti ne izgubi svojega dostojanstva, odvisnost od pomoči drugih pa ne pomeni izgube pravice do samoodločanja in svobodne izbire.
Damjana Lovrenčič, Zveza društev upokojencev Slovenije, je izpostavila problematiko grajenega okolja (stopnice, pomanjkanje dvigal), izolacijo v urbanih okoljih ter dolgotrajne težave z dostopom do podatkov o starejših, ki živijo sami in potrebujejo pomoč. Opozorila je še na kronično pomanjkanje mlajših prostovoljcev.
Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije je analizirala vlogo medijev, ki so odraz družbe. Analize medijskih objav kažejo prevladujoč delež negativnega poročanja o starejših, povezanih predvsem z boleznijo in nezmožnostjo ob uporabi neustreznega jezika. Kot primer dobre prakse, ki spreminja ta trend, je izpostavila oddajo »Ah, ta leta!« na RTV Slovenija. Starejše je pozvala, naj bodo kritični bralci, gledalci in poslušalci medijskih vsebin. Odzivajo naj se na povabila novinarjev in tako sami kot njihove organizacije prispevajo k temu, da so videni in slišani.
Starejši kot enakopravni člani družbe
Septembrski KoLaboratorij smo zaključili z ugotovitvijo, da je za učinkovito zmanjševanje starizma potrebno spremeniti družbeni diskurz in odnos do starejših. Slednji naj ne temelji na prikazovanju in doživljanju starejših kot skupine, obremenjene z boleznimi in odvisne od drugih oziroma nezmožne samostojnega življenja. Pri diskurzu je treba upoštevati raznolikost te populacijske skupine in jo skladno s tem v družbi tudi predstavljati. Zelo pomembno je, da so starejši vključeni v obravnavo družbenih vprašanj kot polnopravni in avtonomni sogovorniki. Tovrstne spremembe zahtevajo usklajene ukrepe politike, medijev, delodajalcev in lokalnih skupnosti ter sistematično ozaveščanje vseh javnosti.
V okviru KoLaboratorija je bil izpostavljen tudi priročnik Pogovarjajmo se o starizmu, ki ponuja usmeritve za bolj vključujoč jezik in prepoznavanje vsakodnevnih predsodkov. Več o priročniku si lahko preberete na tej povezavi.
KoLaboratorij MIRA je niz strokovnih, koordinacijskih in povezovalnih srečanj v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Namen dogodkov je v skupen prostor povezati raziskovalce, strokovnjake, izvajalce aktivnosti in druge ključne deležnike, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi vidiki duševnega zdravja.
