Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
O pomembnosti duševnega zdravja, iskanju pomoči, sprejemanju oseb s težavami v duševnem zdravju moramo govoriti vsak dan, vse dni v letu. Tako zmanjšujemo stigmo in krepimo razumevanje. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, pa tematiki duševnega zdravja namenimo še dodatno pozornost. V ospredju letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja so bili osebna zgodba, moč pogovora in pomen skupnosti. Območne enote NIJZ so pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke, s katerimi smo ozaveščali, kako krepiti duševno zdravje, spodbujali povezanost ter izpostavljali podporo in pomoč ljudem v stiski.
Murska Sobota: Skupaj za duševno zdravje in učinkovitejšo pomoč v skupnosti
Skupaj za duševno zdravje
V Lendavi je 9. oktobra potekal dogodek Skupaj za duševno zdravje v soorganizaciji Zdravstveno-vzgojnega centra ZD Lendava, društva Hospic in Knjižnice – Kulturnega centra Lendava ter ob podpori Občine Lendava. Predstavile so se različne zdravstvene in socialne službe ter nevladne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Pomurju. Obiskovalci so lahko izvedeli več o njihovih dejavnostih, dobili informacije o možnostih podpore in pomoči ter se pogovorili s predstavniki organizacij. Dogodek je bil namenjen tudi povezovanju služb in krepitvi sodelovanja v lokalnem okolju. Posebno sporočilo srečanja je bilo, da skrb za duševno zdravje ni zgolj odgovornost posameznika, temveč skupna naloga skupnosti.
Pomembno sporočilo dogodka je bilo, da skrb za duševno zdravje ni odgovornost posameznika samega, temveč skupna naloga skupnosti.
Od izkušenj do ukrepanja: znanje in praksa na področju zasvojenosti
Strokovno srečanje z naslovom Od izkušenj do ukrepanja – Znanje in praksa na področju zasvojenosti je 22. oktobra v Murski Soboti povezalo strokovnjake s področij zdravstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva ter nevladnih organizacij. Predavatelji so osvetlili pomen vlaganja v preventivo, tveganja, povezana z uporabo nedovoljenih snovi v športu, razvoj storitev za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti v Pomurju ter uporabo motivacijskega intervjuja. Srečanje je poudarilo, da učinkovito preprečevanje zasvojenosti zahteva dolgoročno preventivno delovanje, povezovanje različnih strok in razvoj dostopnih podpornih storitev, pri delu z ljudmi pa spoštljiv in neobsojajoč pristop.
Več o dogodku lahko preberete na tej povezavi.
Učinkovito preprečevanje zasvojenosti zahteva dolgoročno in sistematično vlaganje v preventivne programe, sodelovanje različnih strok ter povezovanje lokalnih služb in organizacij. Preventiva ne sme biti obravnavana kot manj pomemben dodatek k obravnavi posledic, temveč kot bistven del celostnega pristopa.
Maribor: Ko izkušnja postane sprememba – priložnosti za varovanje duševnega zdravja
Ob letošnji obeležitvi svetovnega dneva duševnega zdravja, ki je izpostavil pomembnost vključevanja oseb z izkušnjo težav v duševnem zdravju v oblikovanje politik, storitev in odločitev, ki vplivajo na njihova življenja, smo 16. oktobra organizirali regijsko spletno strokovno srečanje z naslovom Ko izkušnja postane sprememba: priložnosti za varovanje duševnega zdravja.
V uvodnem strokovnem sklopu so sodelavci Centra za duševno zdravje odraslih ZD dr. Adolfa Drolca Maribor predstavili različne oblike pomoči in storitve centra, aktivnosti na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti in projekt POT ter pomembnost sodelovanja zdravstvenih in socialnih služb, nevladnih organizacij, svojcev in skupnosti. V nadaljevanju so predavatelji osvetlili duševno zdravje družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, pomembnost povezovanja pri podpori osebam s težavami v duševnem zdravju ter duševne stiske nosečnic, žensk po porodu in starejših, povezane z različnimi življenjskimi okoliščinami – pri tem so zelo pomembni zgodnje prepoznavanje stisk, sodelovanje z osebnimi zdravniki ter podpore svojcem in neformalnim oskrbovalcem. Izpostavili so tudi povezavo med brezposelnostjo in duševnim zdravjem ter vlogo stanovanjskih skupin v lokalnem okolju.
Varovanje duševnega zdravja presega meje posamezne ustanove ali strokovnega področja. Za učinkovito podporo so ključni sodelovanje različnih služb, prepoznavanje potreb v vsakdanjem okolju, skrb za tiste, ki pomagajo drugim, ter aktivno vključevanje oseb z lastno izkušnjo v iskanje rešitev. Prav povezovanje in skupno delovanje omogočata, da izkušnje postanejo izhodišče za spremembe in da podpora duševnemu zdravju postane dostopnejša, bolj človeku prilagojena in tesneje povezana z življenjem v skupnosti.
Ravne: Izkušnja. Zgodba. Sprememba.
V slikovitem ambientu baročnega dvorca Bukovje smo 22. oktobra na Koroškem obeležili svetovni dan duševnega zdravja, ki smo ga poimenovali IZKUŠNJA. ZGODBA. SPREMEMBA. Dogodek, na katerega smo povabili strokovnjake s področja zdravstva, šolstva, socialnega varstva in nevladnih organizacij, je združeval tako teoretična predavanja, predstavitve pristopov, osebne zgodbe in pripovedovalske prvine.
Prof. dr. Mirjana Nastran Ule je skozi socialnopsihološko perspektivo odraščanja razmišljala o izvoru povečanih stisk mladih, ki jih pripisuje pomanjkanju skupnostnih varovalnih in podpornih dejavnikov, kot so vrstniška podpora, druženje, solidarnost. Obenem je izpostavila, da se pogosto spregleda, da je kriza duševnega zdravja tudi posledica kaotičnih družbenih razmer in neuspešnosti družbenih akterjev v reševanju globalnih družbenih problemov. Tako občutki frustracij, nezaupanja, strahov in besa ostajajo v domeni zasebnosti, individualnega in se ne prepoznajo kot mentalni odrazi širših in globljih družbenih prelomov in tveganj.
kot so vrstniška podpora, druženje, solidarnost, so izvor
povečanih stisk mladih, je prepričana prof. dr. Mirjana Nastran Ule.
Polona Kersnik Jaramaz, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju (Društvo Projekt Človek), je spregovorila o komorbidnosti duševnih motenj in zasvojenosti. Dotaknila se je tudi etiologije ter izpostavila, katere duševne motnje so najpogosteje pridružene zasvojenosti. V njihovem programu sta skupnost in medsebojni odnosi glavna mehanizma za spremembo in zdravljenje. Predstavitev terapevtske skupnosti je obogatila s pripovedjo mlade ženske na poti okrevanja.
spregovorila o svojem doživljanju po porodu tretje hčerke,
okrevanju, virih pomoči.
Materinsko izgorelost smo naslovili skozi pogovor s psihologinjo Katarino Veselko, ki je kmalu po porodu tretje hčerke poiskala pomoč na psihiatrični kliniki. Odkrito, iskreno in srčno je spregovorila o svojem doživljanju, okrevanju, virih pomoči. Dotaknili smo se materinstva kot kulturnega konstrukta, kjer umanjkanje podpornih mrež v modelu zahodne nuklearne družine, mit o popolnih instagram mamicah nalaga nesorazmerno velike pritiske realnim izkušnjam starševstva. Je dovolj, če je mama dovolj dobra?
Za zaključek srečanja nas je dramaturginja, pripovedovalka in pedagoginja Ana Duša popeljala v svet ljudskega izročila in zgodb, ki nas skozi metafore nagovarjajo že stoletja in v sebi nosijo univerzalna sporočila o izgubah, žalovanju, krivici … pomagajo nam preoblikovati težka doživetja in so lahko služijo nam samim in drugim. Z veliko izpovedno močjo je Ana Duša pogled usmerila v moč skupnosti, povezovanja, ki dvigne nad individualno bolečino in rezonira v skupnem čutenju.
In prav takšen občutek kolektivne povezanosti se je zgodil na ta deževni četrtek in je v nas odmeval še dolgo po tem, ko smo zapustili ta pomenljivi kraj ob reki Dravi.
