Mozaik dogajanja ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 2
O pomembnosti duševnega zdravja, iskanju pomoči, sprejemanju oseb s težavami v duševnem zdravju moramo govoriti vsak dan, vse dni v letu. Tako zmanjšujemo stigmo in krepimo razumevanje. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, pa tematiki duševnega zdravja namenimo še dodatno pozornost. V ospredju letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja so bili osebna zgodba, moč pogovora in pomen skupnosti. Območne enote NIJZ so pod okriljem Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA po vsej Sloveniji pripravile številne brezplačne dogodke, s katerimi smo ozaveščali, kako krepiti duševno zdravje, spodbujali povezanost ter izpostavljali podporo in pomoč ljudem v stiski.
Koper: Prilagodimo delovne razmere, ne ljudi
Ob dnevu duševnega zdravja sta Območna enota NIJZ Koper in Stičišče NVO Istre in Krasa – ISKRA organizirala regionalno konferenco Duševno zdravje na delovnem mestu: preventiva, podpora in vključevanje.
Dogodek v polni Zeleni dvorani Območno obrtne-podjetniške zbornice Koper je združil zaposlene, delodajalce, predavatelje ter strokovnjake s področja zdravstva, šolstva, zaposlovanja in predstavnike nevladnega sektorja. V ospredju razprav je bila nujnost preoblikovanja sodobnih delovnih okolij. Po podatkih na ravni EU je namreč kar 50 odstotkov stresa neposredno povezanega s preobremenjenostjo na delovnem mestu, kar vodi v porast izgorelosti, dolgotrajne bolniške odsotnosti ter splošno nezadovoljstvo zaposlenih.
Konferenca je jasno posegla v tradicionalno predstavo, da je obvladovanje stresa le posamična odgovornost posameznika. Predavatelji so poudarili, da morajo delodajalci in vodje aktivno sooblikovati varno ter vključujoče okolje. To pomeni ustvarjanje delovnih pogojev, ki ne vodijo v preobremenjenost, ter pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov duševne stiske, preden te privedejo do prekinitve dela ali izgube zaposlitve. V povezavi z brezposelnostjo in negotovostjo na trgu dela so strokovnjaki opozorili, da sta stabilnost ter celostna podpora ključna dejavnika za ohranjanje duševnega zdravja posameznika.
Celostni stebri odpornosti: Od regeneracije do prehrane in gibanja
Strokovni program je ponudil celosten vpogled v ključne dejavnike, ki sestavljajo vsakodnevno psihofizično odpornost zaposlenih: prepoznavanje zgodnjih simptomov stiske in vpliv brezposelnosti, zdrav spanec kot osnovni temelj delovne sposobnosti, pomen prehrane za dobro počutje, prikaz sprostitvenih vaj na delovnem mestu ter preprečevanje izčrpanosti in izgorelosti.
V okviru okrogle mize so predstavniki nevladnih organizacij odprli pogovor o delovnih okoljih, kjer delo temelji na osebni predanosti, ter iskali rešitve, kako preprečiti, da bi poslanstvo vodilo v tiho izgorevanje.
Poziv k ukrepanju: Čas je za spremembo kulture dela
Vlaganje v duševno zdravje zaposlenih ni finančni ali časovni strošek, temveč najboljša investicija v stabilnost organizacij ter zdravje celotne družbe. Prilagoditev delovnih razmer posamezniku, spodbujanje odprtega pogovora o stiskah in skrb za celostno počutje morajo postati nova norma na vseh delovnih mestih.
Kranj: Osamljenost v sodobni družbi – povezana družba se začne pri vsakem od nas
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo v gorenjski regiji z dvema dogodkoma spodbudili pogovor o osamljenosti in pomenu pristnih odnosov, druženja, medsebojne podpore in povezanosti.
Povezani, a vse bolj sami
Na dogodku Povezani, a vse bolj sami smo s predavanjem psihologinje Rebeke Levstik in okroglo mizo osvetlili prepoznavanje osamljenosti, njen vpliv na vsakdanje življenje ter možnosti za krepitev medsebojne povezanosti.
Na okrogli mizi v Mestni knjižnici Kranj so sodelujoči poudarili, da osamljenost ni nujno povezana s fizično samoto, temveč predvsem s pomanjkanjem pristnih odnosov, v katerih se počutimo sprejete, slišane in razumljene. Osamljen je lahko tudi nekdo, ki ima družino, službo in številne obveznosti, a nima nikogar, ob komer bi se počutil varnega, sprejetega, da spregovori o svojih čustvih in stiskah.
Posebno dragoceni sta bili osebni izpovedi Simona Šerbinka in Dušana Kogoja, ki sta spregovorila o življenjskih izgubah, bolezni, duševnih stiskah in stigmi. Njuni zgodbi sta poudarili, kako pomembno je, da o težavah spregovorimo brez strahu pred obsojanjem.
Simon Šerbinek svoje izkušnje izraža tudi skozi ustvarjanje, pri čemer mu humor pomaga, da o težkih temah spregovori na drugačen način. Za življenjske preizkušnje ni enotnega recepta, vendar lahko ob podpori drugih postopoma najdemo pot naprej.
Pomemben del pogovora je bil namenjen vplivu digitalnih tehnologij in umetne inteligence na odnose, zlasti pri mladih. Družbena omrežja sicer omogočajo povezovanje, vendar ne morejo nadomestiti občutka pripadnosti in neposrednih stikov. Petra Čičić iz programa PUM-O+ je poudarila, da mladih ne smemo obsojati, temveč jim moramo prisluhniti, jih razumeti in jim omogočiti varne prostore za druženje.
Tilen Hočevar iz Logout je opozoril tudi na vpliv algoritmov digitalnih platform, ki uporabnike spodbujajo k čim daljšemu zadrževanju pred zasloni, in na vse pogostejše zatekanje tudi osamljenih mladih k pogovornim orodjem umetne inteligence (UI). Ker dolgoročnih raziskav o vplivih UI na duševno zdravje še ni dovolj, sta potrebna predvsem previdnost in odgovoren pristop. Pri tem ne smemo pozabiti na odgovornost odraslih, da premislimo o lastnih navadah, saj otroci naš odnos do tehnologije pogosto posnemajo.
Pomembno vlogo pri preprečevanju osamljenosti imajo tudi lokalni programi, medgeneracijski centri in prostovoljstvo. Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze Kranj, je izpostavila, da se skozi dejavnosti – ustvarjalne delavnice, družabne igre, vadbe, povezujejo generacije in krepi občutek pripadnosti.
Gradimo vezi, ustvarjamo skupnost
Dogodek Gradimo vezi, ustvarjamo skupnost je ponudil prostor za druženje in ustvarjanje. Udeleženci so si ogledali predstavo Nekoč je bilo v izvedbi skupine Glas odra, nato pa sodelovali v ustvarjalnih delavnicah.
Osrednje sporočilo obeh dogodkov je, da se povezanost začne z majhnimi dejanji. Pogovor, povabilo na kavo, telefonski klic ali iskreno vprašanje, kako smo, lahko nekomu pomenijo veliko. Pomembno je, da znamo opaziti druge, jim prisluhniti, hkrati pa tudi sami, ko nam je težko, narediti prvi korak in poiskati pomoč.
Življenje ne poteka vedno po naših načrtih. Zato do sebe in drugih ohranjajmo razumevanje, sprejemanje in sočutje. Za premagovanje osamljenosti ne potrebujemo vedno velikih rešitev – včasih je dovolj, da nekomu pokažemo, da ni sam.
Novo mesto: Od ovir do priložnosti – s povezovanjem do boljših možnosti zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je 20. oktobra v Novem mestu potekalo regijsko strokovno srečanje Od ovir do priložnosti: zaposlovanje oseb s težavami v duševnem zdravju, ki sta ga organizirala Območna enota NIJZ Novo mesto in Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina. Srečanje je povezalo predstavnike različnih strokovnih služb, programov in organizacij ter ponudilo priložnost za izmenjavo izkušenj, predstavitev dobrih praks in krepitev sodelovanja na področju zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju.
Več o dogodku si lahko preberete na tej povezavi.
