Po Ljubljani in Mariboru se Festival duševnega zdravja seli na obalo! Pridružite se nam v Kopru, 23. maja med 10. in 18. uro, kjer bomo skupaj spregovorili o duševnem zdravju, razbijali mite in se naučili, kako bolje poskrbeti zase in za druge. Čakajo vas interaktivni kotički in pester program brezplačnih predavanj in delavnic, namenjenih vsem […]
Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec in podžupanja Mestne občine Koper Jasna Softić sta danes v Pretorski palači v Kopru podpisala dogovor o organizaciji, promociji in izvedbi letošnjega Festivala duševnega zdravja. Festival se letos seli v Koper in bo potekal 23. maja na Titovem trgu. Stojnice, interaktivni kotički, živa
»Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic« Po uspešni izvedbi v preteklih dveh letih Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru implementacije programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028, organizira 3. Nacionalno konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Razumevanje nekemičnih zasvojenosti v današnji družbi: od vzrokov do posledic«. Konferenca bo potekala 26.
3. Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Read More »
Dogodki ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja Duševno zdravje je bistveno in neločljivo povezano z našim celovitim zdravjem, zato je pomembno, da zanj skrbimo, ga varujemo in krepimo, pa tudi poiščemo pomoč, če/ko se nam v življenju morda zalomi in občutimo duševno stisko. Čeprav je krepitev duševnega zdravja pomembna vsak dan, mu posebno pozornost posvečamo v
Ministrstvo za solidarno prihodnost je skupaj z Interdisciplinarno delovno skupino Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, katerega upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, v sredo, 19. junija 2024, v Večgeneracijskem centru SOCIO v Celju organiziralo dogodek na temo: KAKO LAHKO LOKALNA SKUPNOST PRIPOMORE K USTVARJANJU POGOJEV ZA IZBOLJŠANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA STAREJŠIH? V razpravi, v kateri
Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je pomemben dejavnik tveganja za otrokovo zdravje in dobrobit v življenju. Alkohol moti razvoj vseh otrokovih telesnih organov in sistemov, vključno srca, ledvic in pljuč, najbolj ranljivi pa so možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost, kar ima za posledico vrsto vedenjskih, kognitivnih in telesnih težav, ki so skupaj poznane kot
Vabljeni v sredo, 15. maja 2024 med 10. in 18. uro na 2. Festival duševnega zdravja pred stadion Ljudski vrt v Maribor! Za udeležbo na predavanjih in delavnicah na 2. Festivalu duševnega zdravja, ki bo 15. maja 2024, od 10. do 18 ure, pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru, je potrebna predhodna prijava, ki jo
2. Festival duševnega zdravja letos 15. maja v Mariboru Read More »
Po zimskem premoru se Društvo šola zdravja vrača z vodenim sproščanjem v naravi, »DIHAMO Z NARAVO«. Tedenska srečanja za krepitev čuječnosti in spodbujanje sprostitve bodo potekala od marca naprej na 32 različnih lokacijah po Sloveniji. Namen brezplačnih vadb z umikom v mirne kotičke narave je, da udeleženci prepoznajo razliko med sproščenim in napetim stanjem telesa,
Krepitev duha in telesa na brezplačni vadbi Dihamo z naravo Read More »
Posodobljeno: 19. 3. 2024 V šestih mestnih občinah se bodo v sredo, 20. marca 2024, med 11. in 12. uro, odvile okrogle mize na temo medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, z namenom preprečevanja in odpravljanja tovrstnega početja. Sogovorniki prihajajo s področij šolstva, socialnega dela, policije, tožilstva in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s
Okrogle mize: Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu Read More »
Letošnji, že 16. Kulturni bazar bo potekal v sredo, 20. marca med 8. in 19. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osrednja tema bazarja bo Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Predavanja, predstavitve, delavnice, razstave in pogovori bodo poudarili pomembno vlogo kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
