Dogodki

Domov » Aktualno » Dogodki » Skupaj v iskanju dokazov

Skupaj v iskanju dokazov

Skupaj v iskanju dokazov

»Skupaj v iskanju dokazov« je geslo 11. evropske konference duševnega zdravja, ki se bo odvijala med 13. do 15. septembrom 2023 v Grand hotelu Union v Ljubljani. Konferenca sodi med že ustaljene letne dogodke in učne platforme za strokovnjake na področju duševnega zdravja, uporabnike storitev, raziskovalce in vse, ki jih področje duševnega zdravja zanima. Nacionalni inštitut za javno zdravje sodeluje na konferenci kot nacionalni partner, organizatorji pa prihajajo iz Finske.

Otvoritev konference bo 13. septembra 2023 ob 17.15 z nagovorom prof. dr. Ivana Eržena, strokovnega direktorja NIJZ in predsednice znanstvenega odbora konference prof. Brende Happell iz Avstralije.

Uvodnim nagovorom bo sledilo predavanje Anje Baš, avtorice knjige »Lačna življenja«, ki govori o njenem desetletnem boju z bulimijo. Sicer pa se bodo na dvodnevni konferenci s predavanji predstavili naslednji govorci:

Annelotte Pleij, specializirana medicinska sestra za področje duševnega zdravja,je na svoji poklicni poti delala v več različnih institucijah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, a čeprav rada dela s pacienti, ni odobravala hierarhičnega sistema teh institucij. Kot del avtonomnega tima v okviru organizacije BuurtzorgT iz Amsterdama na Nizozemskem pomaga organizacijam po vsem svetu pri prehodu na način dela, ki omogoča večjo avtonomijo.

Bas van Riet Paap je direktor organizacije BuurtzorgT na Nizozemskem, kjer delajoz osebami s hudimi psihiatričnimi boleznimi in pogosto s težavami na več področjih življenja. Organizacija BuurtzorgT je bila ustanovljena leta 2014 in jo trenutno sestavlja 72 (multidisciplinarnih) timov. Obravnava oseb poteka na njihovem domu na področju celotne Nizozemske.

Na tokratni konferenci bosta Annelotte Pleij in Bas van Riet Papp predstavila skrb za duševno zdravje na Nizozemskem.

Myra Piat, docentka na Univerzi McGill, na Oddelku za psihiatrijo, raziskovalka na Douglasovem inštitutu za duševno zdravje iz Kanade je po izobrazbi socialna delavka in je sodelovala pri številnih pobudah v zvezi z nastanitvami za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Sodelovala je pri reševanju številnih izzivov, s katerimi se soočajo ljudje s težavami v duševnem zdravju, kot je na primer brezdomstvo. Sodelovala je pri posredovanju znanja in implementaciji znanstvenih spoznanj v prakso ter pri raziskovanju z udeležbo. Njena prednostna naloga je vključiti in dati glas različnim deležnikom, zlasti uporabnikom storitev in družinam/negovalcem. Že dve desetletji si prizadeva za preobrazbo sistema storitev za duševno zdravje. Leta 2022 je Myra Piat za svoje delo na področju raziskav in inovacij prejela nagrado prvakov kanadskega združenja za duševne bolezni in duševno zdravje.

Indigo Daya, doktorska kandidatka in znanstvena sodelavka, Big Anxiety Research Center, Univerza v NSW iz Avstralije je skoraj 18 let delala na ključnih mestih na področju duševnega zdravja, tudi na področju izobraževanja in nadzora, sistemskega zagovorništva, vladne politike, reform, svetovanja in programov. Njeno delo temelji na praksah, ki priznavajo globoko pomenljive izkušnje človeka v svetu s preveč travmami, krivicami, sovraštva, nasilja in uničevanja podnebja.

V petek, 15. septembra 2023 ob 9. uri, se bo v okviru 11. evropske konference duševnega zdravja odvila okrogla miza, na kateri bodo sodelujoči razpravljali na temo »Prostori duševnega zdravja«.

Prostor in vzdušje je mogoče doživeti in občutiti zelo različno. Medtem ko je prostor mogoče razumeti z arhitekturnega vidika, nastaja vzdušje v odnosih med ljudmi, skozi pravila in uporabljene prakse. Na okrogli mizi bo govora o tem, kako bi lahko uredili in oblikovali prostore in vzdušja, da bi okrepili duševno zdravje, enakost in varnost za vse. Moderator na okrogli mizi bo postdoktorska raziskovalka Virve Repo z Univerze v Tampereju na Finskem. Razpravljavci na okrogli mizi pa bodo:

Ebba Högström, profesorica arhitekture na Fakulteti za arhitekturo Univerze Umeå iz Švedske. Njeni raziskovalni interesi se nanašajo na družbene institucije, načrtovanje, politiko in arhitekturo s posebnim zanimanjem za geografijo blaginje.

Outi Hietala, samostojna raziskovalka in svetovalka s Finske. V letih 2020–2022 je bila vodja soraziskovalnega projekta Finnich Clubhouse Coalition z naslovom Vključevanje v skupnost in prehodi posameznikov (OSSI).

Kirsty Fishburn je 15 let preden se je lotila doktorskega študija na Univerzi v Hullu opravljala delo medicinske sestre za duševno zdravje. Njeno prevladujoče strokovno področje je forenzično duševno zdravje, specializirano predvsem za diagnozo osebnostnih motenj.

Dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, aktivna na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja že več kot 30 let, nazadnje kot članica ekipe IPoP – Inštituta za politike prostora v Ljubljani. Med drugim jo zelo zanima sodelovanje javnosti in vključevanje akterjev v procese načrtovanja in upravljanja prostora. V zadnjem času se več ukvarja tudi s povezavami med javnim zdravjem in prostorskim načrtovanjem, zlasti z razvojem novih skupnostnih pristopov k načrtovanju zdravju in sprehodom prijaznih okolij.

Poleg glavnih govorcev se bo na konferenci s svojimi ustnimi prispevki in posterji predstavilo tudi veliko strokovnjakov iz Slovenije, Špela Selak bo predstavila, kako učinek digitalnih tehnologij na duševno zdravje, Irena Makivić in Anja Kragelj bosta predstavili potrebe po metodoloških ocenjevalnih orodjih na področju duševnega zdravja, Saška Roškar in Petra Mikolič pa Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028 in njegovo implementacijo. Udeležili se je bodo tudi uporabniki in obogatili in popestrili program konference s pripovedovanjem svojih zgodb, s petjem, plesom in tako na različne načine predstavili svoje lastne izkušnje.

Program dvodnevne 11. evropske konference duševnega zdravja se bo zaključil s slavnostnim nagovorom Alviine Alametsä, najmlajše finske poslanke v Evropskem parlamentu, ki je sodelovala pri več pobudah, povezanih z duševnim zdravjem. Kot vodja projektov Finskega združenja za duševno zdravje je leta 2019 organizirala državljansko pobudo za prosto dostopne storitve s področja duševnega zdravja na Finskem.

Vljudno vabljeni, da prisluhnete predavateljem in sodelujočim na 11. evropski konferenci duševnega zdravja, o kateri lahko več informacij najdete tudi na spletnem naslovu: https://ecmh.eu/.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content