Kako pomagati svojcem ali prijateljem v duševni/psihični stiski v času epidemije

Situacija, s katero se trenutno soočamo (epidemija koronavirusa), lahko povzroči različne odzive. Za nekatere je to težka preizkušnja, nekateri bomo morda iz te situacije pridobili kaj pozitivnega (npr. večjo družinsko povezanost, altruizem), pri nekaterih pa se bodo lahko pojavile tudi duševne težave ali stiske.

Stiske v času epidemije so lahko povezane z različnimi stvari, odvisno od tega, v kakšni situaciji smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, pred finančno stisko, izgubo prihodka ali službe, z občutki nemoči, pomanjkanjem kontrole nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čem. Stiske se lahko kažejo v različnih oblikah, denimo v obliki žalosti, strahu, lahko pa se stika izraža tudi skozi agresijo, jezo, napetost, pretirano uporabo alkohola, poživil in pomirjeval.  

Dobrodošlo je, če znamo in zmorem takšna čustveno stanja pri sebi in tudi naših bližnjih prepoznati in se tudi primerno odzvati. Kakor se znamo z ukrepi prve pomoči (vsaj osnovno) odzvati v primeru blažjih ali težjih telesnih poškodb oziroma akutnega bolezenskega stanja, dokler ni zagotovljena strokovna oskrba, se lahko naučimo tudi psihološke prve pomoči. Psihološka prva pomoč je pomoč, ki jo nudimo osebi z duševno/psihično težavo ali stisko, razvijajočo se duševno boleznijo, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši. Nanaša se na prepoznavanje, razumevanje in pomoč osebi, ki je v duševni stiski.

Tako kot znanja iz prve pomoči lahko tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje.

Pogovor z najbližjimi lahko ublaži duševno stisko

Če pri svojcih ali prijateljih opažamo spremenjeno vedenje, ki ni značilno za to osebo, je pomembno, da o tem spregovorimo. V situaciji, ko je potrebno da se držimo ukrepov socialne izolacije, si čas in prostor za pogovor lahko vzamemo preko telefona ali video klica. Če ne gre drugače, pogovor opravimo v živo, vendar upoštevajmo medosebno razdaljo vsaj 2 m. Z našimi najbližjimi, s prijatelji in posebej tudi s starejšimi, se pogovorimo o počutju, stiskah, strahovih, nemoči, o spremembah obnašanja, ki smo jih opazili. Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave.

Bolj kot to, da izberemo prave besede, je pomembno, da smo v svoji želji po pomoči pristni, predvsem pa, da osebe ne obsojamo in ne vrednotimo povedanega tudi, če se nam zdi reakcija sogovornika mogoče pretirana. Bolj podrobne smernice, ki vam lahko pomagajo pri pogovoru z osebo v stiski, najdete na naslednjih povezavah:

• Psihološka prva pomoč v primeru paničnega napada
• Psihološka prva pomoč v primeru depresije
• Psihološka prva pomoč v primeru samomorilne ogroženosti
• Psihološka prva pomoč v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola

Ohranimo zavedanje,  da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem, ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na počutje nas samih in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim.