Novice

Domov » Aktualno » Novice » Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov?

Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov?

Kako poskrbeti za dobro počutje, zmanjševanje stisk in osamljenosti v času praznikov?

Približuje se konec leta, ko se navadno oziramo nazaj in delamo načrte za naprej. Letošnje leto je bilo drugačno in za večino polno izzivov. Nekatere stvari, ki so se nam zgodile so bile težje, pomembno pa je, da ne pozabimo tudi na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile in na vse tisto dobro v nas, okoli nas in v drugih, ki nam polepša dan. Ne smemo pozabiti na hvaležnost, prijaznost, nasmeh, vse to ima neskončno moč, ne stane nič in nikomur od nas ne vzame veliko časa. Prijaznost in hvaležnost sta nekaj, česar smo zmožni vsi, ne glede na spol, starost in materialni položaj. S hvaležnostjo in prijaznim odnosom do sebe in drugih bomo tudi te praznike lahko naredili prijetne in zadovoljne. Kljub temu, da bomo zelo verjetno morali naše običajno praznovanje in druženja močno prilagoditi.

osamljenosti v času praznikov

Mnogi letos ne bodo mogli biti v krogu svojih najbližjih ali bodo preživljali praznike sami. Mnogi so v letošnjem letu zaradi epidemije nenadno zgubili ljubljeno osebo, zaposlitev ali celo dom. Vse to so situacije in obremenjujoče izkušnje, ki v nas lahko povzročijo zaskrbljenost, obupanost, strah, nespečnost, jezo, stisko, osamljenost in različne druge težave. Ob nakopičenju več težav se lahko komu zdi takšna situacija tudi nevzdržna, zato je pomembno, da svojih občutkov in stisk ne zanikamo, temveč da se obrnemo po pomoč k svojim bližnjim ali strokovnjakom (spodaj so navedeni brezplačni viri pomoči). Če bomo znali poskrbeti zase in bomo zadovoljni sami s seboj, bomo lažje vzpostavljali dobre odnose in tudi pomagali drugim, ki pomoč morda potrebujejo.

Kaj lahko storimo? Devet nasvetov za boljše počutje med prazniki:

  1. Imejmo realna pričakovanja in sprejmimo situacijo takšno, kot je. Ni nujno, da so naši božični in novoletni prazniki takšni, kot smo si želeli, pričakovali ali kot jih vidimo na televizijskih zaslonih. Poskusimo sprejeti situacijo takšno, kot je, oz. naše običaje prilagoditi temu, kar je možno in izvedljivo. Če naši svojci ali prijatelji letos ne bodo mogli na obisk, poskusimo najti druge načine, kako praznovati, in ohranimo stik s pomočjo telefona, video klica, običajne ali spletne pošte, izmenjave fotografij, videoposnetkov.
  2. Bodimo hvaležni za tisto, kar imamo in bodimo prijazni do sebe in drugih. Izrazimo hvaležnost sebi in tudi drugim. Velikokrat jemljemo stvari za samoumevne in šele, ko nečesa nimamo, ugotovimo, da temu ni tako. Zato je pomembno, da zavedamo, kaj vse imamo in da se znamo zahvaliti tudi drugim in jim povedati, kaj nam pomenijo. Poiščimo pozitivne stvari v vsakem dnevu.
  3. Poiščimo si družbo, če je nimamo. Če se počutimo osamljene, pokličimo svoje bližnje ali koga, ki je morda še bolj osamljen kot mi, napišimo komu pismo ali voščilo in mu ga pošljimo po pošti, poiščimo različne družabne skupnosti ali dogodke, ki se izvajajo online, preko interneta. Marsikatera društva, izobraževalni dogodki ali pa kulturne prireditve se dandanes odvijajo digitalno, lahko pa se včlanimo tudi v katero izmed organizacij kot prostovoljci. Če sodelujemo pri aktivnostih za pomoč drugim, je to dober način, da si popestrimo dan in spoznamo nove ljudi.
  4. Ne opustimo zdravih navad. Prenajedanje in pomanjkanje zadostnih telesnih aktivnosti dolgoročno pripomore k simptomom stresa in slabega počutja. Privoščimo si zdrav prigrizek, jejmo dovolj zelenjave in sadja. Dovolj spimo. V vsak dan vključimo vsaj eno uro gibanja, še posebej dobrodošlo je na svežem zraku. Poskusimo z vajami za sproščanje, globoko dihanje, čuječnost, različne oblike fizičnega razgibavanja. Izogibajmo se uporabi tobaka in pretirani uporabi alkohola.
  5. Vzemimo si čas zase. Poiščimo aktivnosti, ki nas veselijo in krepijo našo ustvarjalnost. Če si vzamemo nekaj trenutkov zase, bomo lahko hitreje kos vsem obremenitvam, ki nam jih vsak dan prinese. Zbistrimo si misli in vsaj eno uro pred spanjem ne uporabljajmo različnih zaslonov in interneta.
  6.  Sprejmimo druge takšne, kot so in se opremimo s potrpežljivostjo. Poskusimo sprejeti družinske člane in prijatelje takšne, kot so, kar pa ne pomeni, da se moramo strinjati z njimi ali deliti podobno mnenje. Potrudimo se biti potrpežljivi in prisluhniti njihovim pogledom, bodimo razumevajoči, odprti ter pripravljeni za pogovor. Vsi smo v tem času lahko v stiski ali pod stresom.
  7. Spoznajmo in sprejmimo svoja čustva. Pomembno je, da si priznamo svoje občutke in o njih spregovorimo. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, od nas zahteva veliko prilagajanja. Za nekatere med nami je lahko povezana s pozitivnimi občutki, normalno pa je tudi, če se kdaj počutimo jezne, žalostne, tesnobne, zaskrbljene. Vzamemo si čas za izražanje svojih čustev in občutkov na primerne načine. Ne silimo se biti navidezno srečni zgolj zaradi tega, ker je obdobje praznikov.
  8.  Pomislimo na tiste, ki potrebujejo našo pomoč ali pozornost. Decembrski prazniki so priložnost, da si stojimo ob strani, da si pomagamo in drug drugega učimo medsebojne solidarnosti ter darežljivosti. Svojim najbližjim, še posebej pa starejšim, ki jih je COVID-19 postavil v najranljivejši položaj, namenimo dodatno pozornost in naklonjenost. Četudi koga nismo zmožni obiskati, mu pišimo in ga pokličimo. Zavedajmo se, da je občutek osamljenosti za marsikoga v teh dneh lahko zelo hud, zaradi česar je čas, ki ga namenimo sočloveku, najbolj dragocen.
  9. Poiščimo pomoč, če je stiska prehuda. V primeru, da bi sami ali pa kdo od bližnjih potreboval podporo, imamo dobro razvito mrežo svetovalnih služb in društev, ki osebam v duševnih stiski vseh starosti kot tudi družinam omogočajo brezplačno strokovno pomoč. To, da poiščemo pomoč ni znak šibkosti ali poraza, temveč znak skrbi zase, poguma povedati, da nismo ok.

Spodaj lahko najdete različne povezave do virov pomoči, kjer vam bo strokovno usposobljena oseba lahko pomagala do čustvene razbremenitve.

Svetovalci na Telefonu za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 so 24 ur na dan na razpolago za razbremenilne pogovore, na brezplačni številki 080 51 00.

Za otroke in mladostnike je na voljo TOM telefon 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja Društvo SOS

  • Vsak delavnik od 9. do 15. ure: klic na telefonsko številko 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).
  • Vsak dan od 12. do 18. ure: klic na SOS telefon – 080 11 55.
  • Svetovanje po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.
  • Obe varni hiši delujeta in sprejemata ženske in otroke – žrtve nasilja  (klic na 080 11 55).

Telefonsko svetovanje za žrtve nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu (Društvo za nenasilno komunikacijo)

  • vsak dan od 8. do 16. ure, na 031 770 120 (LJ) in 031 546 098 (KP).

Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic

  • razbremenilni pogovori ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju: spremljanje umirajočih: 051 426 578, podpora žalujočim: 051 419 558

Ostale telefonske in druge možnosti pomoči lahko najdete tukaj.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content