Velika noč: Ohranimo običaje, čustveno bližino ter ne pozabimo nase

Velikonočne praznike bomo ponovno preživljali nekoliko drugače, ne glede na to, kakšen pomen jim dajemo, in verjetno bolj kot kadarkoli prej bodo v znamenju ohranjanja veselja ter upanja v prihodnost. Manj obiskov ter nekoliko ožji krog bližnjih bomo nadomestili z drugačnimi načini povezanosti in nekaj več pozornosti bomo lahko namenili tudi tistim, ki so v teh trenutkih sami. V kolikor nam bodo okoliščine omogočale, bomo ohranili nekatere navade in način preživljanja praznikov. Prihajajoči dnevi so dragocena priložnost, da nekaj časa namenimo tudi sebi, se razbremenimo, ponovno povežemo z lastnimi potrebami ter se napolnimo s prepotrebno energijo.

Zmernost je lepa čednost

Tradicionalne praznične jedi težko magično spremenimo v »zdrave«, vseeno pa smo pri pripravi lahko zmerni in na primer spečemo potico z manj sladkorja in maščob. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako v trgovini kot pri mizi. Večinoma v prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke ter v povprečju zaužijemo preveč energijsko bogato, slano, sladko in mastno hrano. Uživajmo zmerne količine manj mastne šunke, potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki hranilno uravnotežijo obrok. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.

Priporočamo zmernost pri uživanju hrane, vključevanje sadja in zelenjave v obroke, pitje zadostne količine vode ter več telesne aktivnosti ob upoštevanju vseh veljavnih priporočil.

Čeprav pri praznični mizi morda ne bomo sledili vsem zdravim smernicam, pa je pomembno, da se po praznikih vrnemo k uravnoteženi prehrani.

Ostanimo čustveno povezani in ohranjajmo svoje običaje

Velikonočni prazniki vključujejo raznolike navade, ki bodo letos prilagojene. V času epidemije je praznovanje praznikov drugačno, ne glede na pomen, ki ga za posameznika imajo. Spremembe in ponovno delno zaprtje lahko pri nekaterih vzbudi neprijetne občutke, jezo, nezadovoljstvo, otožnost, tudi žalost, kar je v trenutni situaciji popolnoma razumljivo. Navade in običaji nas bogatijo, z malo iznajdljivosti pa jih lahko do neke mere, kolikor nam to omogočajo okoliščine, tudi ohranimo. Globlji smisel praznikov lepo zaokroži tudi naša skrb za bližnje.

Če smo osamljeni ali doživljamo stisko, pokličimo bližnje ali prijatelje oz. pomislimo na druge možnosti za pogovor. Če pa imamo ljudi okoli sebe, pomislimo tudi na tiste med nami, ki stike pogrešajo, namenimo jim klic ali spodbudno misel.

Ne pozabimo nase

Čeprav bo letošnji način praznovanja nekoliko omilil določene situacije, ki so lahko zelo stresne, kot so velika družinska srečanja, lahko prinaša s sabo tudi neprijetne  občutke.

Pomembno je, da svoje počutje spremljamo in ga sprejemamo. Če se je v nas nabrala jeza ali napetost, je pomembno, da jo na primeren način izrazimo oz. se razbremenimo na način, da ne prizadenemo drugih. Jasno postavljajmo meje in se naučimo reči ne, ko je to potrebno. Predvsem pa poskrbimo, da zaužijemo dovolj zdravih obrokov, se dobro naspimo, pijemo dovolj vode in smo telesno aktivni. Za nekaj dni se odklopimo od nepotrebnih virov informacij in novic ter čas posvetimo prijetnim aktivnostim, družini in sebi.

V svoj vsakdan vključimo tudi zavedanje hvaležnosti, saj nam to omogoča bolj polne in pozitivne odnose, poleg tega pa ima izjemno močan in širok vpliv na naše dobro zdravstveno ter duševno počutje. Vsak dan si vzemimo trenutek zase in pomislimo na stvari, za katere smo hvaležni. To so lahko pomembni odnosi, pozitivne spremembe v življenju, majhni prijetni dogodki in aktivnosti. Osredotočimo se na aktivnosti, ki smo jih kljub neugodni situaciji vseeno lahko izvedli in so nam prinesle zadovoljstvo ter prijetne občutke.

Ni potrebno, da je praznični čas pretirano poseben. Dovolimo si, da ne stremimo vedno k popolni sreči in pozitivnim občutkom. Povsem normalno je, da se kdaj počutimo utrujeni, potrti in brezvoljni. Imejmo v mislih, da v teh občutkih nismo sami in čustva sprejmimo, četudi so kdaj neprijetna. So del nas. Ob tem se lahko obrnemo po podporo k bližnjim ali pa poskušamo poiskati aktivnosti, ki nas razveseljujejo in v katerih uživamo.

Če se počutite preobremenjeno, se spomnite, da imate vso potrebno (po)moč, da se s situacijo spopadete. Ko občutite, da je stiska prevelika, vam je na voljo strokovna pomoč, na katero se lahko oprete.

Seznam telefonskih številk ter ure dosegljivosti svetovalcev lahko najdete na tej povezavi.

Na voljo pa je tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19. Ta deluje 24h/dan na brezplačni telefonski številki 080 51 00.