Novice

Domov » Aktualno » Novice » Nekemične zasvojenosti – izziv 21. stoletja?

Nekemične zasvojenosti – izziv 21. stoletja?

Nekemične zasvojenosti – izziv 21. stoletja?

Porast nekemičnih zasvojenosti, med katerimi v zadnjem času prevladuje digitalna zasvojenost, opažajo tudi slovenski strokovnjaki. V četrtek, 19.5.2022, je v Ljubljani potekala Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti z naslovom »Iskanje zmernosti v svetu neskončnih možnosti«, na kateri so strokovnjaki spregovorili o tej problematiki ter povezanih izzivih in rešitvah.


Nekemične zasvojenosti postajajo vse večji izziv

Nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti je bila izvedena pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, ki celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja v Sloveniji. Program si prizadeva k povezovanju obstoječe mreže služb in vzpostavljanju novih struktur na področju duševnega zdravja, ki bodo ustrezno in pravočasno odgovarjale na vse večje potrebe in stiske ljudi. Med slednjimi vse večje breme predstavljajo nekemične oblike zasvojenosti, predvsem prekomerna raba zaslonov oziroma digitalna zasvojenost med mladimi, kar je še posebej prišlo do izraza v času epidemije COVID-19. Tako raziskave kot povratne informacije s terena nas opozarjajo na povečan pojav omenjene problematike tudi v Sloveniji, zato je raziskovanje in ukrepanje na tem področju ključno za ohranjanje blaginje. S tem se strinja tudi dr. Špela Selak, psihologinja in komunikologinja ter vodja interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti Programa MIRA, ki dodaja: »Področje nekemičnih zasvojenosti prepoznavamo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Za obvladovanje te problematike na nacionalnem nivoju že potekajo številne naloge in projekti, pri čemer pozornost usmerjamo predvsem v razvoj preventivnih aktivnosti in programov za različne ciljne skupine. Poudariti je treba, da je področje nekemičnih zasvojenosti večplasten problem, ki zajema celotno populacijo, s samo problematiko pa se pri svojem delu srečujejo številni strokovnjaki v različnih sektorjih. V  prihodnje bo imelo pomembno vlogo pri uspešnem naslavljanju izzivov s tega področja predvsem povezovanje med različnimi resorji,  strokami in deležniki ter uporabniki na vseh ravneh.«

Digitalna zasvojenost, zasvojenost z igrami na srečo in zasvojenost s spolnostjo in pornografijo med najpogostejšimi oblikami zasvojenosti

Zasvojenost smo nekoč povezovali predvsem z rabo psihoaktivnih substanc kot so na primer droge in alkohol. Danes pa je jasno, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj se lahko vzpostavi tudi ob vsakodnevnih vedenjih, ki ne vključujejo uporabe različnih psihoaktivnih substanc, npr. ob uporabi interneta, igranju videoiger in iger na srečo ali gledanju pornografije. Med najpogostejše oblike nekemičnih zasvojenosti zagotovo sodijo digitalne zasvojenosti oziroma škodljiva raba digitalnih naprav, ki je v zadnjih desetletjih z vzponom digitalne tehnologije močno narasla, tako v Sloveniji kot po svetu. Prezgodnja in prekomerna uporaba zaslonov lahko neugodno vpliva na otrokov razvoj in zdravje, tako telesno kot duševno. Med drugim jo povezujemo tudi z razvojem zasvojenosti. V zadnji izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni je med digitalnimi zasvojenostmi trenutno opredeljena le zasvojenost z videoigrami. V Sloveniji so po podatkih raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju« iz leta 2018  znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 % mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Po besedah Nuše Klepec, psihologinje in svetovalke v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, je »igranje videoiger ena izmed najpogostejših prostočasnih aktivnosti, ki je tako otrokom in mladostnikom kot tudi odraslim zelo pomembna.« O vzrokih za nastanek zasvojenosti z videoigrami pravi, da je »v večini primerov problematično igranje videoiger posledica neustreznih strategij spoprijemanja. Posameznik beži v igranje videoiger od stisk in težav, ki ga bremenijo v resničnem življenju, npr. težave v šoli, v odnosih, kaotična družinska situacija in osamljenost. Igranje je sicer lahko povsem ustrezen način sproščanja in razbremenitve, težava pa nastane, ko igranje iger posamezniku onemogoča, da bi se aktiviral in se dejansko soočil s problemi iz resničnega življenja.« Problematiko, povezano s prezgodnjo, prekomerno in na sploh škodljivo rabo zaslonov so prepoznali tudi strokovnjaki v Sloveniji, ki so se odzvali s pripravo nacionalnih smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

V slovenskem prostoru se v okviru področja nekemičnih zasvojenosti pogosto srečujemo tudi z zasvojenostjo z igrami na srečo, ki je tudi umeščena v zadnjo izdajo Mednarodne klasifikacije bolezni. V primerjavi z digitalnimi oblikami zasvojenosti je slednja že dlje časa prepoznana kot duševna motnja. Kljub temu pa je pravočasno prepoznavanje te zasvojenosti oteženo. Bernardo Spazzapan, psihiater v Centru za zdravljenje zasvojenosti v ZD Nova Gorica, ki se s patologijo zasvojenosti ukvarja že več desetletij, je izpostavil naslednje: »Ker ne gre za uživanje snovi, ni fizičnih znakov, kot se dogaja pri zasvojenosti z drogo ali alkoholom. Zato se sam pacient in njegovo okolje ne zavedajo škodljivih učinkov te bolezni, dokler ne nastopi faza dolgov in posledično motenj v obnašanju. Zaradi tega in zaradi hitrega nagrajevanja v obliki denarnih nagrad je patologija močno prisotna zlasti med mlado populacijo.« O vzrokih za porast zasvojenosti z igrami na srečo dodaja, da je » …očiten tudi velik prehod na spletno igranje, ki ga je obdobje izolacije zaradi epidemije COVID-19 še bolj utrdilo.«. Po mnenju Bernarda Spazzapana so »daleč najbolj razširjene igre na srečo in posledično igre, ki največ pacientov privedejo do zdravljenja, športne stave. Organizatorji teh iger so uspeli prepričati gledalce športnih dogodkov, da  se užitek ob športnih zmagah poveča z istočasnim igranjem na srečo oziroma možnostjo pridobitve denarne nagrade«.

Z razbijanjem mitov o duševnih motnjah, zmanjševanjem tabujev in ozaveščanjem ter  destigmatizacijo duševnih stisk, se tako po svetu kot pri nas v zadnjih 20-ih letih več pozornosti namenja drugim oblikam nekemičnih zasvojenosti. Ena od teh je zasvojenost s spolnostjo in pornografijo. O razširjenosti te problematike v Sloveniji je na voljo zelo malo podatkov. Peter Topić, transakcijski analitik in CSAT (Certified Sex Addiction Therapist), ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme, meni: »Seksualno kompulzivno vedenje je težava, s katero se vse pogosteje soočajo in rešitve zanjo iščejo strokovnjaki na področju duševnega zdravja po vsem svetu. Še vedno težko razumemo in si vse prepogosto zatiskamo oči pred spoznanjem, da lahko tudi nekaj tako prvinskega in lepega, kot je človeška spolnost, postane resna težava in preraste celo v zasvojenost.« O svojem področju dela je povedal: »Strokovnjaki se v praksi pogosto srečujemo tudi z zasvojenimi, ki skorajda nimajo več spolnih odnosov, in to včasih po več let. Nekateri trdijo, da ne čutijo želje po spolnosti s partnerjem, drugi pravijo, da jih partner ne privlači več ali da se ob njem preprosto ne vzburijo. Ob tem pa se ure in ure zadržujejo na pornografskih spletnih straneh in masturbirajo tudi po večkrat na dan. Kljub zmanjšani želji po spolnosti s partnerjem spolno željo še vedno imajo, a je ta postala vezana predvsem na vire intenzivnega vzburjenja in visoko stimulativnih pornografskih vsebin na spletu. Noben partner ne more doseči intenzivnosti stimulacije, ki jo omogoča internetni seks s svojimi neskončnimi možnostmi.«


Strokovna javnost poziva k ukrepanju

Konference se je udeležilo skoraj 100 strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo s področjem nekemičnih zasvojenosti. Poleg plenarnih predavanj je na konferenci potekal forum strokovnjakov, na katerem so prisotni dobili vpogled v trenutno stanje skozi njihove izkušnje, saj se pri svojem delu neposredno ali posredno soočajo s to problematiko. Udeležence konference so seznanili s primeri dobrih praks na področju obvladovanja nekemičnih zasvojenosti. Izpostavljeni so bili izzivi, ki jih strokovnjaki prepoznavajo pri raziskovanju, preprečevanju in nudenju pomoči na tem področju v Sloveniji. Osvetljeni so bili predlogi in ukrepi na sistemski, regionalni oziroma lokalni ali organizacijski ravni, ki so bili prepoznani kot nujni za uspešno delo na področju nekemičnih zasvojenosti. Izsledki foruma strokovnjakov bodo objavljeni na spletni strani Programa MIRA.

Nacionalna konferenca je pomembno prispevala k povezovanju različnih deležnikov, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko, k izmenjavi znanj in izkušenj ter k oblikovanju predlogov ukrepov in aktivnosti na tem področju. Je primer dobre prakse na področju medsebojnega povezovanja in multidisciplinarnega sodelovanja različnih strok ter resorjev v luči iskanja skupnih rešitev in nadaljnjega uspešnega obvladovanja stisk na področju nekemičnih zasvojenosti.

Poročilo iz konference z ugotovitvami in predlogi za soočanje z izzivi na področju nekemičnih zasvojenosti si lahko ogledate na spodnji povezavi.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content