Razumevanje stigme na področju duševnega zdravja je korak k njenemu zmanjševanju
Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, smo na mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli spletno strokovno srečanje.
Namen srečanja je bil spregovoriti o stigmi in diskriminaciji, ki se nanašata na duševno zdravje, ter o orodjih, ki pripomorejo k njunemu zmanjševanju. Pri tem smo združili poučeno razlago o vplivu stigme na življenje ljudi in živeto izkušnjo posameznikov, ki se bodisi poklicno bodisi osebno srečujejo z dotičnim pojavom. Pogled predavateljev nam je dal dragocen uvid, da iskanje pomoči ni znak šibkosti, pač pa moči posameznika.
Srečanje je otvoril Christos Oikonomidis, dr. dent. med., spec. javnega zdravja, vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ OE Maribor, ki je predstavil nekatere posredne in neposredne kazalnike v povezavi z duševnim zdravjem v Podravju.
Sledilo je uvodno predavanje prof. dr. Vesne Švab, dr. med., spec. psihiatrije, ki je opisala pojav stigme na področju duševnega zdravja in izpostavila problem visoke institucionalizacije oseb s težavami v duševnem zdravju v Sloveniji. Povedala je, da odmaknjenost ljudi od bližnjih vpliva na upad njihovih miselnih sposobnosti in povečuje občutek nemoči. Ob tem je opozorila, da je v Sloveniji prisotna močna antistigmatizacijska pripravljenost, ki se realizira skozi kampanjo »Nisi okej? Povej naprej.« Le-ta je primerljiva z uspešnostjo tovrstnih kampanj v tujini, saj vključuje tudi ambasadorje, ki so pripravljeni deliti svojo osebno izkušnjo. Ob koncu predstavitve je povabila udeležence, ki delajo z mladimi, da slednje spodbudijo k sledenju kampanje na Instagram profilu.
V drugem delu srečanja je mag. Edo Pavao Belak, predsednik foruma svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje ŠENT in zastopnik pravic na področju duševnega zdravja, najprej opozoril, da nam Zakon o duševnem zdravju zagotavlja neodtujljivo pravico do zastopnika na področju duševnega zdravja. Zatem pa je kot zastopnik in kot svojec osebe z duševno motnjo izpostavil, da je vloga svojcev pogosto zanemarjena pri različnih obravnavah oseb z duševnimi težavami. Poudaril je, da bi morali okrepiti vlogo nevladnih organizacij pri vključevanju teh oseb v skupnost.
V nadaljevanju sta ambasadorja kampanje »Nisi okej? Povej naprej.«, Lidija Maričič in njen partner Valter Purger, predstavila vidik stigme skozi lastno izkušnjo. Povedala sta, da je včasih stiska zaradi duševne motnje tako velika, da osebi ne preostane drugega kot, da se umakne v primerno institucijo. To pripomore k temu, da oseba s strokovno pomočjo ponovno vzpostavi ravnovesje v svojem življenju. Pri nekaterih to traja dlje časa, pri nekaterih manj, odvisno od duševne motnje in okoliščin, v katerih se oseba znajde. Pri tem sta poudarila, da zgolj strokovna pomoč v instituciji ne zadošča. Pomembno je, da se oseba z duševno motnjo nauči živeti z njo v vsakdanjem življenju, pri tem pa sta delo in dobri medosebni odnosi z bližnjimi ključ do ponovnega vključevanja v skupnost in k vsakdanjim opravilom. Kot največjo težavo pri osebah z duševnimi motnjami sta izpostavila osamljenost zaradi stigme.
Strokovno srečanje je zaključila Sanja Tkalec, koordinatorica za duševno zdravje na NIJZ OE Maribor, ki je predstavila aktualne aktivnosti Programa MIRA in mrežo virov pomoči v Podravju. Pri tem je opozorila na pomen pravočasnega iskanja pomoči, saj je veliko lažje reševati težave v duševnem zdravju, ko je stiska manjša.
Dogodka se je udeležilo 95 strokovnjakov iz področja socialnega-varstva, zdravstva in šolstva. Bili so zadovoljni z izvedbo samega srečanja, hkrati so ocenili, da so predstavljene vsebine zelo uporabne pri njihovem delu. Večini udeležencev so se izpolnila pričakovanja, ki so jih imeli v zvezi z njo, pohvalili pa so zlasti prikaz problematike stigme na področju duševnega zdravja z različnih zornih kotov. Nekateri udeleženci so izpostavili, da bi si želeli še bolj poglobljenih vsebin s tega področja, saj se zavedajo, da je splošna javnost še vedno pomanjkljivo ozaveščena o vsebinah s področja duševnega zdravja in o učinkih diskriminacije pri iskanju ustrezne pomoči. Podpirajo prizadevanja, da bi tudi v bodoče odpirali te teme in jih osvetlili v luči različnih starostnih skupin in poklicnih sfer.
Še nekaj mnenj udeležencev:
”Poklon in spoštovanje vsem predavateljem. Iskreno hvala vsem, ki ste z nami delili vaša razmišljanja.”
”Zelo navdihujoče je bilo slišati izkušnje iz prve roke.”
”Pohvalila bi pogled na stigmo s strani strokovnjaka, zastopnika pravic in oseb z izkušnjo. Prav tako pohvala za potek srečanja po urniku in pohvala moderatorjem.”
”Čestitke za deljenje osebnih izkušenj z duševno motnjo. Koristne informacije, navdušil me je tudi portal Nisi ok? Povej naprej. ”
”Zelo dobro izvedeno predavanje. Če boste organizirali še kakšno, predlagam, da vključite zaposlene in prostovoljce, ki delajo neposredno z osebami s težavami v duševnem zdravju, da bodo lahko predstavili različne načine dela (ljudje smo si različni in različno pristopamo k našemu delu) in primere dobre prakse. ”
”Srečanje bi lahko bilo še daljše in bolj poglobljeno. ”
”Srečanje je bilo vsebinsko zelo pestro. Problematika stigme duševnega zdravja je bila osvetljena z različnih zornih kotov. Pohvala za izbor vsebin in načina izvedbe. Čeprav je bolje, če je možna udeležba v živo, pa je z vidika racionalnosti porabe časa, takšna izvedba odlična in tudi vsebinsko enako bogata.”
