Novice

Domov » Aktualno » Novice » Živeti dobro po duševni motnji

Živeti dobro po duševni motnji

Na področju duševnega zdravja pogosteje kot o koncu težav ali prebolelosti poročamo o zaskrbljujočih statistikah ali izzivih, ki jih prinaša stigma življenja z duševnimi stiskami in težavami. V kontekstu razbijanja nekaterih mitov, ki za duševne težave veljajo, pa vendar kdaj slišimo tudi kakšno spodbudno zgodbo o tem, kako je nekdo uspel obvladati svoje težave ali celo polno zaživeti brez njih. Ali tem zgodbam namenjamo premalo pozornosti?


Zlasti ko gre za nekatere najpogostejše duševne motnje, kot je npr. depresija, se (pre)pogosto poudarja, da gre za večinoma kronično, ponavljajoče se, doživljenjsko stanje. Toda znaten delež ljudi se iz primeža te motnje izvije tudi za vselej in vzpostavi celo zelo »cvetoče« življenje. Raziskovalci le-tem namenjajo premalo pozornosti, kar je velika škoda, saj bi nov, raziskovalni okvir za to podpopulacijo omogočil boljše prepoznavanje dejavnikov in meril za oceno visokega funkcioniranja, s tem pa tudi dodatno zmanjšanje enega največjih globalnih bremen bolezni.

Kakšna je torej verjetnost, da si bo nekdo z depresijo, anksiozno motnjo ali samomorilnimi nagnjenji, nekoč povsem opomogel in zaživel srečno, uspešno življenje? Ali so duševne motnje res usodne in destruktivne v tolikšni meri, da so primeri ponovnega polnega življenja po prestani motnji preredki redki in jih nima smisla šteti? Ali pa je morda prehod iz duševne motnje v polno duševno zdravje dejansko (spregledana) opcija za mnoge?

Nov cilj zdravljenja duševnih motenj: visoko duševno blagostanje

V okviru zdravljenja duševnih motenj se ogromno truda in sredstev investira predvsem  v zmanjševanje simptomov. Kako bi bilo, če bi se bolj fokusiralo v dosego duševnega blagostanja kot glavnega cilja terapij? Nenazadnje že vemo, da zgolj odsotnost simptomov še ne pomeni avtomatično tudi dobrega funkcioniranja. Ali drugače povedano: znebiti se simptomov anksioznosti ni enako postati zmožen doživljati radost, smisel in zadovoljstvo v življenju.


V zmanjševanje simptomov usmerjen pristop je vsekakor prinesel občuten napredek z vidika razvoja z dokazi podprte medikamentozne terapije in psihoterapije za motnje, kot so depresija, panična motnja in različne fobije. Toda ta pristop vsakič znova trči ob plató. Ponavljajoče se težave ob opustitvi terapije so zelo pogost pojav in spravljajo v stisko tako ljudi, ki te težave imajo, kot terapevte, ki jim želijo pomagati. Kljub temu pa ima večina zdravnikov psihiatrov, psihologov ali psihoterapevtov izkušnje s klienti, ki so tudi povsem ozdraveli in se jim težave niso nikoli več ponovile. Sistematičnega zbiranja podatkov o teh zaenkrat nimamo. Ali vsaj ne v zadostni meri.

Odsotnost simptomov še ne pomeni avtomatično tudi dobrega funkcioniranja. Ali drugače povedano: znebiti se anksioznosti ni enako postati zmožen doživljati radost, smisel in zadovoljstvo v življenju.

Verjetnost za visoko psihološko blagostanje zgolj prepolovljena

Raziskovalna skupina Laboratorija za počutje in čustva na Univerzi Južne Floride se je tako odločila, da bo začela spreminjati stvari v opisano smer. Zagnali so prve študije o uspevanju po najpogostejših duševnih motnjah. Pri tem so sprejeli dve praktični odločitvi: da bi lahko merili uspevanje na podlagi že obstoječih, validiranih meril, so kot prvo sprejeli merilo psihološkega blagostanja. To namreč obsega vse od splošnega življenjskega zadovoljstva, samosprejemanja, preko občutka smisla pa do pozitivnih odnosov. Za izračun norm blagostanja so uporabili že obstoječo obširno in reprezentativno bazo podatkov za populacijo brez predhodnih psihopatologij. S pomočjo teh podatkov so nato ocenili, kako je z doseganjem istih norm pri osebah s predhodno psihopatologijo.

Raziskovalno vprašanje, ki so si ga zastavili, se je glasilo: kakšna je verjetnost, da bodo osebe, ki so bile diagnosticirane za depresijo v času prve faze raziskave, 10 let kasneje povsem ozdravele in poročale o nivoju blagostanja, kakršnega ima zgornja četrtina populacije brez predhodne psihopatologije? Odgovor ni bil preveč presenetljiv, je bil pa zelo spodbuden: da to ni tako redko, kot radi mislimo. Kar 10 odstotkov predhodno depresivnih je ob koncu študije doseglo zgornji standard duševnega blagostanja – v primerjavi z 21 odstotki tistih, ki prej nismo imeli depresije. To pomeni, da depresija ni povsem preprečila verjetnosti za bodoče visoko duševno blagostanje, ampak jo je zgolj prepolovila! Podoben vzorec so ugotovili tudi na vzorcu adolescentov, ko so raziskovali verjetnost visokega duševnega blagostanja po poskusu samomora. Tisti, ki so imeli za seboj poskus samomora, so samo pol manj verjetno dosegli standard visokega psihološkega blagostanja kot mladostniki brez predhodnega poskusa samomora.


Skupina je nato analizirala še podatke nekaterih drugih študij in ponovno prišla do zaključka, da psihopatologija ne pomeni absolutne omejitve človekovega potenciala. Sporočilo o doživljenjskosti duševne motnje za osebo z diagnozo deluje lahko zelo demotivirajoče in, kot vse kaže, tudi ni pravilno. Lahko se zgolj vprašamo, kakšen učinek bi bil, če bi strokovnjak, ki nudi pomoč, pri prognozi bolj poudaril dejstvo, da depresija ne zapira možnosti za ponovno ali na novo vzpostavljeno visoko duševno blagostanje. Tudi podatki različnih raziskav med klienti kažejo, kako pomembni so jim v terapiji  elementi blagostanja, naj gre za usmerjanje na osebno rast, zadovoljstvo z življenjem ali dobre odnose z bližnjimi – vsaj tako ali še bolj kot odsotnost simptomov.

Uspevanje oz. »cvetenje« (angl. »thriving«) bi bilo lahko mnogo bolj integrirano v storitve skrbstva na področju duševnega zdravja – pa tudi zdravja na splošno. Kot končni izid zdravljenja težav v duševnem zdravju v ospredje stopa sočasno s potrebo, da na novo premislimo, kako sploh izvajati skrb za duševno zdravje in osebe z duševnimi motnjami. Zlasti pandemija bolezni Covid-19 je zelo osvetlila, katerih potreb še vedno ne uspemo zadovoljiti v zadostni meri in kako velike vrzeli imamo pri tem, da bi lahko ustrezno in pravočasno pomagali osebam v duševni stiski. Medtem ko se poslužujemo novih pristopov storitev, kot so tele-zdravje, vrstniški pristop, mobilne aplikacije in svetovanje preko e-sporočil, je morda čas zrel, da na novo premislimo tudi same cilje zdravljenja.

Maruša Bertoncelj, Program Mira

Vir: Prirejeno po prispevku Johnatana Rottenberga »Many people not only survive mental illness – they thrive«, objavljenega na portalu www.psyche.co 14. 9.2022. Johnatan Rottenberg vodi v članku omenjeno raziskovalno skupino na Univerzi Južne Floride.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content