Psihološki učinki jutranjega napitka št. 1
Mnogi med nami si ne predstavljamo juter brez dišeče kave. Že dolgo je znano, da kofein v kavi deluje kot stimulant, ki spodbuja miselno zbranost in fokusiranje. Vendar pa to še zdaleč nista edina pozitivna psihološka učinka – kot tudi niso vsi učinki kofeina pozitivni.
Med najbolj zaželene posledice pitja kave, poleg že omenjenih dveh, vsekakor lahko prištejemo večjo uspešnost na testih iz spomina, izpeljanih v jutranjem času, ko so zlasti mlajši odrasli še v »počasnejšem delovanju«. Ena od raziskav je pokazala, da kofein poleg pomnjenja pomaga tudi pri reševanju problemskih situacij. Izboljšuje vizualno procesiranje, kar posledično vpliva na hitrejši reakcijski čas, na primer med vožnjo. In to je le nekaj od številnih kognitivnih procesov, ki jim priljubljen črni napitek koristi.
Manj pa se pitje kave priporoča, ko nam impulzivnost lahko škodi. V eni študiji so primerjali osebe, ki so pred nakupovanjem popile espreso, z osebami, ki so popile brezkofeinsko kavo ali vodo. Prva skupina je v povprečju zapravila kar 50 odstotkov več kot primerjalni dve, občutno več je nakupila tudi t. i. hedonskih izdelkov (visoko procesirana hrana in izdelki za razvajanje). Razlog naj bi bil v občutku vznemirjenja, ki je posledica hitrejšega bitja srca zaradi kofeina. Ko smo vznemirjeni, smo običajno tudi bolj impulzivni. Obratno pa velja za ustvarjalnost. Ko so možgani bolj fokusirani in vzdraženi, se težje sprostimo do stanja, v katerem je »doma« ustvarjalni, divergentni način razmišljanja. Zato se pitje kave odsvetuje, ko je potrebno razmišljanje izven okvirjev.
S kavo nad neprespanost? Ni najboljša ideja.
Čeprav manko spanja radi nadoknadimo s kakšno kavo več, raziskave kažejo, da je kofein pri tem nemočen. Nekatere motnje v razmišljanju namreč niso posledica slabše pozornosti, ampak so povezane z drugimi učinki pomanjkanja kakovostnega spanca. Znani so tudi negativni učinki kofeina na spanje, zato naj bi zadnjo kavo v dnevu popili največ 6 ur pred spanjem.
Sicer pa kofein upočasnjuje kognitivno upadanje s starostjo in preprečuje spominske motnje. Živalske študije so pokazale, da se pri živalih, ki so prejele kofein, počasneje nabira protein beta amiloid, ki ga povezujejo z nastankom Alzheimerjeve demence. Zaradi vseh naštetih spodbujevalnih učinkov blaži simptome depresije, vendar pa se odsvetuje pri anksioznosti.
Da bi izkoristili čim več koristi in utrpeli čim manj možnih neželenih učinkov kave na počutje, predvsem velja upoštevati zmernost: odrasla zdrava oseba naj dnevno ne bi zaužila več kot 400 mg kofeina, kar je približno 3 – 4 skodelice kave na dan. Nosečnicam se pitje kave odsvetuje oz. naj jo čim bolj omejijo. In nič ne bo narobe, če kavo kdaj zamenjamo za čaj ali vodo. Tako bo tudi verjetnost odtegnitvenega sindroma (glavobol in nejevolja) pri rednih pivcih manjša.
Maruša Bertoncelj, Program Mira
Viri in priporočeno nadaljnje branje:
