Kaj čustvenčki povedo o našem duševnem počutju
V nedavni japonski raziskavi, objavljeni v reviji Frontiers In Psychology, so znanstveniki 1289 ljudi prosili, naj bodo nekaj časa pozorni na to, katere čustvenčke oz. emotikone uporabljajo v svoji digitalni komunikaciji in katera čustva takrat dejansko doživljajo. Nato so o tem poročali raziskovalcem. Slednje je namreč zanimalo, v kolikšni meri in katerih kontekstih uporabljajo katere čustvenčke ter kako se le-ti ujemajo z dejanskim doživljanjem čustev.
Glavna ugotovitev študije je bila, da so udeleženci čustvenčke največ uporabljali v komunikaciji s prijatelji, da je bila uporaba pozitivnih čustvenčkov močno povezana z dejanskim dobrim duševnim počutjem, so pa pozitivni čustvenčki pogosto tudi prikrivali negativna čustva. Za izražanje doživetih čustev so čustvenčke pogosteje uporabljali v pozitivnih kot v negativnih kontekstih. Pri tem gre za t.i. pravilo izkazovanja – socialno naučeno normo primernega izražanja čustev. V določenih situacijah je namreč družbeno ali kontekstualno bolj sprejemljivo, da ne pokažemo, kaj zares čutimo, ali vsaj ne, kako intenzivno doživljamo določeno (negativno) čustvo.
Pravilo izkazovanja lahko vodi v čustveno izčrpanost
Predhodne raziskave so že potrdile, da ljudje čustvenčke uporabljajo za ponazoritev svojih obraznih izrazov čustvenega stanja, niso pa ocenjevale odnosa med izraženim in dejansko doživetim čustvom. In tu lahko pravilo izkazovanja predstavlja problem: če je ne skladanje med doživetimi in izraženimi čustvi preveliko, se lahko razvije čustvena izčrpanost. Pri tem seveda obstajajo kulturne razlike.
Pravilo izkazovanja ima večji učinek na negativna čustva, ki so za kulturo, v kateri živimo, dojeta kot manj primerna za izražanje. Hkrati je izražanje čustev pred drugimi bolj sprejemljivo, ko gre za ljudi, s katerimi smo si blizu, pomemben dejavnik pa je tudi spol. Izražanje negativnih čustev pred drugimi je na splošno bolj sprejemljivo v individualističnih družbah (zahodne kulture) kot kolektivističnih (vzhodne kulture).
Če je ne skladanje med doživetimi in dejansko izraženimi čustvi skozi čas preveliko, se lahko razvije čustvena izčrpanost.
Čeprav gre za kulturno omejeno študijo na razmeroma majhnem vzorcu, ta vseeno nakazuje, da je stopnja čustvenega izražanja eden ključnih elementov v raziskovanju čustvenčkov kot obliki komunikacije, s tem pa ponuja usmeritve za nadaljnje raziskovanje čustvenih norm in pravil skozi to perspektivo. Psihološki učinek spletnih čustvenih pravil zato ne sme biti zanemarjen del tovrstnih raziskav.
Prevod in priredba: Maruša Bertoncelj, Program Mira
Več v originalni objavi: Scientists find that people use emojis to hide, as well as show, their feelings
