Za boljšo oskrbo starejših – Posvet v Podravski regiji
Ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, 20. februarja 2024, so v UKC Maribor na pobudo Gregorja Prosena, predstojnika urgentnega centra, pripravili posvet o integrirani oskrbi starejših v podravski regiji. Spregovorili so o aktualnih izzivih, ki jih prinaša staranje prebivalstva in naraščanje števila oseb z demenco in številnimi komorbidnimi stanji. S pomočjo številnih sodelujočih strokovnjakov so iskali možne rešitve. Pri tem so izpostavili vprašanje, kako poskrbeti za starejše po zdravljenju v bolnišnici.
Uvodoma je Nataša Marčun Varda, strokovna direktorica UKC Maribor, opozorila, da je potrebno oblikovati načrt, kako bomo poskrbeli za starejše po akutnem zdravljenju in jih ustrezno namestili na način, da jih ne bo potrebno vračati v bolnišnico. Osebi pri 80-ih letih namreč že prevoz v urgentni center predstavlja velik napor, tudi sama obravnava lahko traja več ur, čeprav bi posameznikom v veliko primerih lahko z ustrezno oskrbo v domači ali domski nastanitvi prihranili marsikatero tegobo. Zadeva se dodatno zaplete pri starejših, ki imajo slabšo podporo svojcev v domačem okolju in se posledično pogosteje vračajo v bolnišnico. V UKC MB vidijo možno rešitev v vzpostavitvi negovalne bolnišnice, vendar se bojijo, da bo 50 postelj hitro zasedenih in nenazadnje premalo za reševanje splošnega družbenega problema. Mojca Zvezdana Dernovšek, iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje in vodja Interdisciplinarne skupine za Mrežo služb za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnege zdravja, je dodala, da število oseb z demenco, ki potrebujejo obravnavo v skupnostni službi Centrov za duševno zdravje odraslih, vztrajno narašča, kar pomeni, da vse več družin potrebuje pomoč multidisciplinarnih timov in usklajeno delovanje med različnimi zdravstvenimi in socialnimi službami.
“Trendi kažejo, da bomo morali oskrbo starejših bolnikov na novo definirati. Pristopiti moramo s kreativnimi novimi rešitvami in naš pogled pri iskanju rešitev mora biti uprt v družbo.”
– Gregor Prosen
Mateja Fingušt Pesek iz CSD Maribor je povedala, se v Centrih za socialno delo srečujejo s problemom pomanjkanja namestitvenih zmogljivosti v ustanovah, predvsem, kadar gre za urgentne namestitve tistih, ki potrebujejo posebno (zdravstveno) oskrbo, brezdomcev, oseb z odlokom sodišča in starejših z demenco brez svojcev. Ne glede na to, koliko truda in napora vloži posamezni strokovni delavec v reševanje konkretne življenjske situacije posameznikov, še vedno obstajajo takšni, ki jih nobena obstoječa služba v trenutnem sistemu ne more sprejeti v trajno oskrbo. Da so v nezavidljivem položaju, je pritrdil Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, ki meni, da brez večjega priliva denarja s strani države ali solidarnostnih skladov ne bo mogoče narediti kakovostnega preskoka pri oskrbi starejših s kroničnimi boleznimi, odraslih s posebnimi potrebami in mlajših, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Pri tem je opozoril na pomanjkanje kadra v Domovih za starejše, problem slabega vrednotenja plač skrbstvenih poklicev in posledično problem zmanjševanja zmogljivosti pri sprejemu novih stanovalcev v domove.
Da se na Ministrstvu za solidarno prihodnost zavedajo težkega položaja, je povedala Janja Romih. Kot najhitrejši možni odziv na trenutno težavno stanje vidijo v vzpostavitvi pravne podlage za krizne namestitve v Domovih za starejše, ki so se že izkazale za učinkovite ob poplavah. Sledilo bi vzpostavljanje negovalnih enot v Domovih za starejše, kar pa s seboj prinaša potrebo po ustrezni kadrovski okrepitvi obstoječih timov. Posledično iščejo rešitve tudi v ustreznem nagrajevanju skrbstvenega kadra in možnostih za prekvalifikacijo iz drugih poklicev.
V nadaljevanju je Aleksandra Jančič iz Patronažne službe ZD Adolfa Drolca Maribor opozorila na pomembno vlogo patronažnih sester pri oskrbi starejših. Patronažno varstvo je namreč vpeto v delovanje lokalne skupnosti, zaradi česar lahko največ naredijo za končnega uporabnika. Gre za službo, ki že desetletja izredno dobro funkcionira na terenu, in bi jo bilo smiselno finančno in kadrovsko okrepiti, saj noben strateški dokument ne bo deloval, če ni ljudi, ki bi ga izvajali. Zato je bolje krepiti obstoječe vire, ki dobro delujejo v okolju, kot pa vzpostavljati nove službe. Tako se tudi izognemo problemu, ki nastane s koordinacijo različnih služb, ko je koodinatorjev več kot je dejanskih uporabnikov.
Pri posvetu so sodelovali še: Jure Koprivšek, Robert Ekart, Jana Pogorevc, Urška Bolčina, Drago Perger, Tomaž Teran, Vesna Ribarič Zupanc, Lilijana Zorko, Jožica Gamse, Darinka Klemenc, Martin Rakuša, Maja Arzenšek, Barbara Žgajner.
Ob vseh izzivih in kreativnih rešitvah, ki so jih izpostavili sodelujoči strokovnjaki, pa ne gre pozabiti na pomen preventivnih aktivnosti za aktivno in zdravo staranje, na kar je opozoril Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, na NIJZ.
Za svoje zdravje smo v prvi vrsti odgovorni sami, zato je pomembno, da sledimo smernicam zdravega življenjskega sloga in skrbimo za svoje dobro duševno zdravje. V starosti se na našem telesnem in duševnem zdravju pozna akumulacija vseh naših odločitev, ki smo jih zavestno ali pa nezavedno sprejemali vrsto let v svojem življenju, in zmotno je prepričanje, da so demenca in številne kronične bolezni običajni del staranja. Seveda se zaradi različnih okoliščin ne moremo izogniti vsem boleznim, lahko pa zmanjšamo učinek njihovih negativnih posledic. Pri tem je pa še najbolj pomembno, da krepimo dobre medosebne odnose z ljudmi v naši neposredni bližini, saj so nam lahko v oporo v trenutkih, ko se počutimo najbolj šibki. Občutek, da nismo sami v stiski, namreč pomembno vpliva na naše dojemanje, da živimo svoje življenje kakovostno in izpolnjeno ne glede na starost, ki jo dosežemo.
