Novice

Domov » Aktualno » Novice » Zdravje z različnih startnih črt

Zdravje z različnih startnih črt

Zdravje z različnih startnih črt

Socialne neenakosti v zdravju opisujejo razlike v zdravju, ki so povezane z družbenim položajem – na primer z revščino, diskriminacijo in neenakim dostopom do virov, ki podpirajo zdravje (dobra zaposlitev, varno okolje, kakovostno izobraževanje, stanovanje, zdravstvene storitve in podpora bližnjih). To pomeni, da imajo nekateri manj ali več možnosti za dobro zdravje kot drugi zgolj zaradi svojega družbenega položaja.

Če si za lažje razumevanje zdravje predstavljamo kot maraton, ljudje te dolge tekaške preizkušnje ne začenjajo z enakih »startnih črt« in se na poti ne srečujejo z enakimi ovirami. Tako lahko otrok, rojen v Španiji, pričakuje več kot osem let daljše življenje kot otrok v Bolgariji. Razlike v letih zdravega življenja (ne le dolgoživost, temveč leta brez večjih omejitev) pa so še večje: na Malti ljudje lahko pričakujejo približno 71 let življenja v dobrem zdravju, v Latviji pa le 53 let, kar pomeni okoli 18 let razlike.

Kaj so socialne neenakosti v zdravju?
Socialne neenakosti v zdravju so razlike v zdravju, ki jih povzroča t. i. socialna prikrajšanost. Povezane so z revščino, diskriminacijo, pomanjkanjem moči in vpliva, neenakim dostopom do virov, ki podpirajo zdravje, npr. dobra zaposlitev, varno življenjsko okolje, kakovostno izobraževanje, stanovanja, zdravstvene storitve in podpora bližnjih. To so t. i. socialne determinante zdravja.

Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.

Mednarodno poročilo o socialnih neenakostih v zdravju v Evropi

Višji kot je položaj človeka v družbi, večja je verjetnost, da bo živel dolgo in zdravo življenje – tej povezavi pravimo socialni gradient v zdravju. To pomeni, da z vsakim korakom »navzdol« po družbeni lestvici (nižja izobrazba, nižji dohodek, manj ugoden poklic) narašča verjetnost slabšega zdravja. Da bi tako neenakost zmanjšali, moramo poskusiti socialni gradient v zdravju čim bolj »izravnati« – izboljševati zdravje za vse, še posebej pa za tiste, ki živijo v najbolj neugodnih socialno-ekonomskih razmerah. Prav na ta vprašanja, kako izrazite so te razlike v Evropi in kako jih lahko zmanjšamo, se osredotoča tudi nedavno poročilo EuroHealthNet.

EuroHealthNet je v sodelovanju s Centrom za analitiko zdravstvene enakosti (angl. Centre for Health Equity Analytics – CHAIN) pripravil poročilo o socialnih neenakostih v zdravju v Evropski uniji (EU) z naslovom Social inequalities in health in the EU: Are countries closing the health gap?

Na voljo je tudi skrajšana različica poročila (angl. summary report), ki opisuje, kako velike so socialne razlike v zdravju in duševnem zdravju v Evropi, kako se spreminjajo in katere vzvode lahko uporabijo EU in države članice za njihovo zmanjševanje.

Analiza temelji na podatkih Evropske socialne raziskave (angl. European Social Survey – ESS) iz let 2014 in 2024 za 14 držav članic EU (med njimi tudi za Slovenijo) in tri evropske države, nečlanice EU. Kot glavna kazalnika zdravja avtorji uporabljajo samoocenjeno zdravje in duševno zdravje odraslih ter ju povezujejo s socialno-ekonomskim položajem, življenjskimi in delovnimi pogoji, zdravstvenim vedenjem in dostopom do zdravstvenega varstva.

Kaj povzroča socialne neenakosti na področju zdravja?
Večina dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, so zunaj zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem in z njim povezana oskrba v manjšem delu (približno 10 %) vplivata na razlike v zdravju. Preostanek izhaja iz širših strukturnih dejavnikov, npr. občutek finančne varnosti, delovni pogoji in možnost nadzora pri delu, z zdravjem povezana vedenja. Ti odražajo globlje neenakosti v moči, vplivu in priložnostih ter oblikujejo okoliščine, v katerih ljudje živijo, in omejujejo njihove možnosti izbire.

Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.

Splošne ugotovitve poročila

=> Leta 2024 je skoraj tretjina odraslih v ESS poročala, da je njihovo zdravje zadovoljivo do zelo slabo, približno eden od osmih odraslih pa je svoje duševno zdravje označil za slabo.

=> Analiza podatkov ESS potrjuje izrazit socialni gradient v zdravju: ljudje iz nižjih socialno-ekonomskih skupin (na primer z nižjo izobrazbo ali v manj ugodnih poklicih) približno dvakrat pogosteje poročajo o slabem zdravju ali slabem duševnem zdravju kot ljudje iz višjih socialno-ekonomskih skupin.

=> V zadnjem desetletju se razlike v zdravju med državami EU deloma zmanjšujejo: v nekaterih severnih in zahodnih državah (npr. Belgija, Švedska, Finska) se samoocenjeno zdravje nekoliko slabša, v delu srednje-, vzhodno- in južnoevropskih držav pa se izboljšuje. Socialne neenakosti v zdravju znotraj držav večinoma vztrajajo ali se večajo, tudi tam, kjer se povprečno zdravje izboljšuje.

 => Zdravstveni sistem in z njim povezana oskrba le v manjšem delu (približno 10 %) vplivata na razlike v zdravju, preostanek pa izhaja iz širših strukturnih dejavnikov, kot so: občutek finančne varnosti, delovni pogoji in možnost nadzora pri delu, z zdravjem povezana vedenja (npr. kajenje, prehrana, telesna dejavnost), težave v otroštvu (npr. finančne stiske, konflikti doma) in indeks telesne mase. Finančna varnost je kot dejavnik povezan z največjimi razlikami v zdravju in duševnem zdravju, pri duševnem zdravju pa je zelo pomemben tudi občutek nadzora nad delom.

=> Avtorji poročila opozarjajo na pomembno vlogo t. i. komercialnih determinant zdravja, to so dejavniki, povezani z delovanjem podjetij in trga – na primer tobak, alkohol, visoko predelana živila ter način, kako se ti izdelki oglašujejo in prodajajo. Ti vplivi pomembno oblikujejo, kako zdravo ali nezdravo živimo, in pogosto najmočneje prizadenejo prav ljudi iz nižjih socialno-ekonomskih skupin, ker so bolj izpostavljeni cenejšim in manj zdravim možnostim.

=> V opisu trendov avtorji poročila izpostavijo, da kronične nenalezljive bolezni – bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, kronične pljučne bolezni – naraščajo predvsem v severni in zahodni Evropi, v nekaterih državah vzhodne Evrope pa upadajo. Hkrati več ljudi poroča o težavah s stanovanji, neplačanimi skrbstvenimi obveznostmi (npr. skrb za starejše ali bolne družinske člane) in o težkih izkušnjah v otroštvu. Na drugi strani se zmanjšujeta kajenje in uživanje alkohola ter rahlo narašča telesna dejavnost. Kljub temu vse več ljudi poroča o nezadovoljenih zdravstvenih potrebah, težavah z dostopom do zdravstvenih storitev in dolgih čakalnih dobah.

Zakaj bi morali zmanjšati socialne neenakosti na področju zdravja?
Zdravje je temeljna pravica. Vlaganje v enakost krepi posamezne družbene skupine, jih naredi bolj vključujoče, inovativne, produktivne in jih opolnomoči za premagovanje izzivov. Zato je zmanjševanje neenakosti na področju zdravja pomembno za konkurenčnost, varnost in odpornost
.

Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.

Ugotovitve na področju socialnih neenakosti v Sloveniji

Delež prebivalcev Slovenije s slabim zdravjem se je med letoma 2014 in 2024 zmanjšal za približno desetino, nekoliko pa se je zmanjšal tudi delež prebivalcev s slabim duševnim zdravjem. To nakazuje, da se zdravje prebivalstva izboljšuje. V letu 2024 je bil delež prebivalcev s samoocenjenim slabim duševnim zdravjem v Sloveniji pod evropskim povprečjem, medtem ko je bil delež prebivalcev s slabim samoocenjenim zdravjem nekoliko nad evropskim povprečjem.

Pri samoocenjenem zdravju avtorji poročila posebej poudarijo, da sta Slovenija in Poljska edini državi, kjer se hkrati izboljšuje zdravje za vse stopnje izobrazbe in zmanjšujejo razlike med posamezniki z različno stopnjo izobrazbe. To pomeni, da se ne izboljšuje le zdravje »povprečnega« prebivalca Slovenije, ampak se vsaj deloma zmanjšujejo tudi razlike v zdravju med bolj in manj izobraženimi.

Pri duševnem zdravju avtorji ugotavljajo, da sta Madžarska in Slovenija edini državi, v katerih se duševno zdravje v vseh poklicnih skupinah izboljšuje ali ostaja stabilno, hkrati pa se razlike med poklicnimi skupinami zmanjšujejo. To pomeni, da se razlike med npr. višjimi strokovnimi poklici in manj plačanimi ali fizičnimi poklici vsaj deloma manjšajo.

Socialne neenakosti v zdravju v Evropi še vedno ostajajo velik izziv, čeprav je v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju opaziti pomemben napredek. Med ključnimi priporočili za države članice avtorji poročila izpostavljajo zagotavljanje ustreznih minimalnih dohodkov in plač, izboljšanje delovnih pogojev in nadzora pri delu, sistematično naslavljanje stanovanjske problematike, spodbujanje dostopne zdrave prehrane, strožje reguliranje komercialnih determinant zdravja, več vlaganja v promocijo duševnega zdravja ter preusmerjanje zdravstvenih sistemov v preventivo in pravičnost. Za Slovenijo to pomeni, da je za zmanjševanje neenakosti v zdravju pomembno sodelovanje zdravstvenega sistema s socialno, delovno in stanovanjsko politiko.

Vsebino pripravil: Aljaž Bogolin, mladi raziskovalec, Program MIRA, NIJZ

Vsebina je povzeta po poročilu o socialnih neenakostih v zdravju v Evropski uniji
Social inequalities in health in the EU: Are countries closing the health gap?

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content