Zdravje z različnih startnih črt
Socialne neenakosti v zdravju opisujejo razlike v zdravju, ki so povezane z družbenim položajem – na primer z revščino, diskriminacijo in neenakim dostopom do virov, ki podpirajo zdravje (dobra zaposlitev, varno okolje, kakovostno izobraževanje, stanovanje, zdravstvene storitve in podpora bližnjih). To pomeni, da imajo nekateri manj ali več možnosti za dobro zdravje kot drugi zgolj zaradi svojega družbenega položaja.
Če si za lažje razumevanje zdravje predstavljamo kot maraton, ljudje te dolge tekaške preizkušnje ne začenjajo z enakih »startnih črt« in se na poti ne srečujejo z enakimi ovirami. Tako lahko otrok, rojen v Španiji, pričakuje več kot osem let daljše življenje kot otrok v Bolgariji. Razlike v letih zdravega življenja (ne le dolgoživost, temveč leta brez večjih omejitev) pa so še večje: na Malti ljudje lahko pričakujejo približno 71 let življenja v dobrem zdravju, v Latviji pa le 53 let, kar pomeni okoli 18 let razlike.
Kaj so socialne neenakosti v zdravju?
Socialne neenakosti v zdravju so razlike v zdravju, ki jih povzroča t. i. socialna prikrajšanost. Povezane so z revščino, diskriminacijo, pomanjkanjem moči in vpliva, neenakim dostopom do virov, ki podpirajo zdravje, npr. dobra zaposlitev, varno življenjsko okolje, kakovostno izobraževanje, stanovanja, zdravstvene storitve in podpora bližnjih. To so t. i. socialne determinante zdravja.
Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.
Mednarodno poročilo o socialnih neenakostih v zdravju v Evropi
Višji kot je položaj človeka v družbi, večja je verjetnost, da bo živel dolgo in zdravo življenje – tej povezavi pravimo socialni gradient v zdravju. To pomeni, da z vsakim korakom »navzdol« po družbeni lestvici (nižja izobrazba, nižji dohodek, manj ugoden poklic) narašča verjetnost slabšega zdravja. Da bi tako neenakost zmanjšali, moramo poskusiti socialni gradient v zdravju čim bolj »izravnati« – izboljševati zdravje za vse, še posebej pa za tiste, ki živijo v najbolj neugodnih socialno-ekonomskih razmerah. Prav na ta vprašanja, kako izrazite so te razlike v Evropi in kako jih lahko zmanjšamo, se osredotoča tudi nedavno poročilo EuroHealthNet.
EuroHealthNet je v sodelovanju s Centrom za analitiko zdravstvene enakosti (angl. Centre for Health Equity Analytics – CHAIN) pripravil poročilo o socialnih neenakostih v zdravju v Evropski uniji (EU) z naslovom Social inequalities in health in the EU: Are countries closing the health gap?
Na voljo je tudi skrajšana različica poročila (angl. summary report), ki opisuje, kako velike so socialne razlike v zdravju in duševnem zdravju v Evropi, kako se spreminjajo in katere vzvode lahko uporabijo EU in države članice za njihovo zmanjševanje.
Analiza temelji na podatkih Evropske socialne raziskave (angl. European Social Survey – ESS) iz let 2014 in 2024 za 14 držav članic EU (med njimi tudi za Slovenijo) in tri evropske države, nečlanice EU. Kot glavna kazalnika zdravja avtorji uporabljajo samoocenjeno zdravje in duševno zdravje odraslih ter ju povezujejo s socialno-ekonomskim položajem, življenjskimi in delovnimi pogoji, zdravstvenim vedenjem in dostopom do zdravstvenega varstva.
Kaj povzroča socialne neenakosti na področju zdravja?
Večina dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, so zunaj zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem in z njim povezana oskrba v manjšem delu (približno 10 %) vplivata na razlike v zdravju. Preostanek izhaja iz širših strukturnih dejavnikov, npr. občutek finančne varnosti, delovni pogoji in možnost nadzora pri delu, z zdravjem povezana vedenja. Ti odražajo globlje neenakosti v moči, vplivu in priložnostih ter oblikujejo okoliščine, v katerih ljudje živijo, in omejujejo njihove možnosti izbire.
Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.
Splošne ugotovitve poročila
=> Leta 2024 je skoraj tretjina odraslih v ESS poročala, da je njihovo zdravje zadovoljivo do zelo slabo, približno eden od osmih odraslih pa je svoje duševno zdravje označil za slabo.
=> Analiza podatkov ESS potrjuje izrazit socialni gradient v zdravju: ljudje iz nižjih socialno-ekonomskih skupin (na primer z nižjo izobrazbo ali v manj ugodnih poklicih) približno dvakrat pogosteje poročajo o slabem zdravju ali slabem duševnem zdravju kot ljudje iz višjih socialno-ekonomskih skupin.
=> V zadnjem desetletju se razlike v zdravju med državami EU deloma zmanjšujejo: v nekaterih severnih in zahodnih državah (npr. Belgija, Švedska, Finska) se samoocenjeno zdravje nekoliko slabša, v delu srednje-, vzhodno- in južnoevropskih držav pa se izboljšuje. Socialne neenakosti v zdravju znotraj držav večinoma vztrajajo ali se večajo, tudi tam, kjer se povprečno zdravje izboljšuje.
=> Zdravstveni sistem in z njim povezana oskrba le v manjšem delu (približno 10 %) vplivata na razlike v zdravju, preostanek pa izhaja iz širših strukturnih dejavnikov, kot so: občutek finančne varnosti, delovni pogoji in možnost nadzora pri delu, z zdravjem povezana vedenja (npr. kajenje, prehrana, telesna dejavnost), težave v otroštvu (npr. finančne stiske, konflikti doma) in indeks telesne mase. Finančna varnost je kot dejavnik povezan z največjimi razlikami v zdravju in duševnem zdravju, pri duševnem zdravju pa je zelo pomemben tudi občutek nadzora nad delom.
=> Avtorji poročila opozarjajo na pomembno vlogo t. i. komercialnih determinant zdravja, to so dejavniki, povezani z delovanjem podjetij in trga – na primer tobak, alkohol, visoko predelana živila ter način, kako se ti izdelki oglašujejo in prodajajo. Ti vplivi pomembno oblikujejo, kako zdravo ali nezdravo živimo, in pogosto najmočneje prizadenejo prav ljudi iz nižjih socialno-ekonomskih skupin, ker so bolj izpostavljeni cenejšim in manj zdravim možnostim.
=> V opisu trendov avtorji poročila izpostavijo, da kronične nenalezljive bolezni – bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, kronične pljučne bolezni – naraščajo predvsem v severni in zahodni Evropi, v nekaterih državah vzhodne Evrope pa upadajo. Hkrati več ljudi poroča o težavah s stanovanji, neplačanimi skrbstvenimi obveznostmi (npr. skrb za starejše ali bolne družinske člane) in o težkih izkušnjah v otroštvu. Na drugi strani se zmanjšujeta kajenje in uživanje alkohola ter rahlo narašča telesna dejavnost. Kljub temu vse več ljudi poroča o nezadovoljenih zdravstvenih potrebah, težavah z dostopom do zdravstvenih storitev in dolgih čakalnih dobah.
Zakaj bi morali zmanjšati socialne neenakosti na področju zdravja?
Zdravje je temeljna pravica. Vlaganje v enakost krepi posamezne družbene skupine, jih naredi bolj vključujoče, inovativne, produktivne in jih opolnomoči za premagovanje izzivov. Zato je zmanjševanje neenakosti na področju zdravja pomembno za konkurenčnost, varnost in odpornost.
Vir: https://eurohealthnet.eu/publication/social-inequalities-in-health-in-the-eu/.
Ugotovitve na področju socialnih neenakosti v Sloveniji
Delež prebivalcev Slovenije s slabim zdravjem se je med letoma 2014 in 2024 zmanjšal za približno desetino, nekoliko pa se je zmanjšal tudi delež prebivalcev s slabim duševnim zdravjem. To nakazuje, da se zdravje prebivalstva izboljšuje. V letu 2024 je bil delež prebivalcev s samoocenjenim slabim duševnim zdravjem v Sloveniji pod evropskim povprečjem, medtem ko je bil delež prebivalcev s slabim samoocenjenim zdravjem nekoliko nad evropskim povprečjem.
Pri samoocenjenem zdravju avtorji poročila posebej poudarijo, da sta Slovenija in Poljska edini državi, kjer se hkrati izboljšuje zdravje za vse stopnje izobrazbe in zmanjšujejo razlike med posamezniki z različno stopnjo izobrazbe. To pomeni, da se ne izboljšuje le zdravje »povprečnega« prebivalca Slovenije, ampak se vsaj deloma zmanjšujejo tudi razlike v zdravju med bolj in manj izobraženimi.
Pri duševnem zdravju avtorji ugotavljajo, da sta Madžarska in Slovenija edini državi, v katerih se duševno zdravje v vseh poklicnih skupinah izboljšuje ali ostaja stabilno, hkrati pa se razlike med poklicnimi skupinami zmanjšujejo. To pomeni, da se razlike med npr. višjimi strokovnimi poklici in manj plačanimi ali fizičnimi poklici vsaj deloma manjšajo.
Socialne neenakosti v zdravju v Evropi še vedno ostajajo velik izziv, čeprav je v nekaterih državah, med njimi tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju opaziti pomemben napredek. Med ključnimi priporočili za države članice avtorji poročila izpostavljajo zagotavljanje ustreznih minimalnih dohodkov in plač, izboljšanje delovnih pogojev in nadzora pri delu, sistematično naslavljanje stanovanjske problematike, spodbujanje dostopne zdrave prehrane, strožje reguliranje komercialnih determinant zdravja, več vlaganja v promocijo duševnega zdravja ter preusmerjanje zdravstvenih sistemov v preventivo in pravičnost. Za Slovenijo to pomeni, da je za zmanjševanje neenakosti v zdravju pomembno sodelovanje zdravstvenega sistema s socialno, delovno in stanovanjsko politiko.
Vsebino pripravil: Aljaž Bogolin, mladi raziskovalec, Program MIRA, NIJZ
Vsebina je povzeta po poročilu o socialnih neenakostih v zdravju v Evropski uniji
Social inequalities in health in the EU: Are countries closing the health gap?
