Živa knjižnica kot pomoč pri premagovanju stigme do duševnih motenj
Festival duševnega zdravja ponuja številne priložnosti za spoznavanje različnih vidikov skrbi za duševno zdravje in preprečevanja duševnih stisk. Dogodek je hkrati priložnost za odpravljanje predsodkov družbe do duševnega zdravja. Ena izmed interaktivnih delavnic letošnjega festivala v Celju bo živa knjižnica. V njej se bodo bralci s pomočjo žive knjige odpravili na pot samorefleksije in prevetritve lastnega razumevanja in videnja duševne motnje. Metoda žive knjižnice je oblika izobraževanja o izzivih na področju duševnega zdravja. Osredotočena je na ozaveščanje o težavah v duševnem zdravju in spodbuja odprto razpravo o predsodkih, ki se pojavljajo do oseb s težavami v duševnem zdravju, v naši družbi.
Živa knjižnica odpira prostor za srečanje, ki ga v vsakdanjem tempu pogosto spregledamo – srečanje z zgodbo drugega človeka. Tukaj knjige niso napisane, temveč doživete. So posamezniki, ki so pripravljeni svojo izkušnjo s težavami v duševnem zdravju deliti odkrito, pogumno in iskreno. Preko neposrednega stika z osebami, ki imajo izkušnjo duševne motnje, živa knjižnica omogoča globlje razumevanje njihovega vsakdana, izzivov in stigmatizacije, s katero se soočajo.
Urnik žive knjižnice in prijave na pogovor z živo knjigo na 
so na voljo na tej povezavi.
Odpiranje prostora, ki omogoča premislek o predsodkih
Žive knjige so osebe z izkušnjo težav v duševnem zdravju in so pripravljene svojo izkušnjo deliti ter spregovoriti o izzivih, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanu. Ko se odprto vključijo v dialog, posamezniki sprejmejo izziv, da premagajo svoje predsodke in stereotipe. Preko osebnih zgodb se odpirajo priložnosti za razumevanje v družbi prisotnih stereotipov in predsodkov ter spodbujajo spremembe v odnosih in vrednotah, ki oblikujejo družbeno sprejemanje in podporo posameznikom z duševnimi motnjami.
Stigma in diskriminacija na področju duševnega zdravja sta zelo razširjeni in lahko povzročata izjemno škodljive posledice.
Prednost dialoga z živo knjigo je socialni stik, ki v ospredje postavlja posameznika ne diagnoze ali stanja. Omogoča pogovor, ki poudarja njegovo življenjsko situacijo in se pri tem ne osredotoča na diagnozo. Socialni stik krepi razumevanje, da je okrevanje po težavah v duševnem zdravju možno ter ponuja resnične življenjske primere okrevanja. Okrevanje ne pomeni »ozdravitve«, temveč da posameznik ponovno pridobi občutek nadzora nad svojo identiteto in življenjem, razvija upanje za prihodnost in živi življenje, ki ima zanj smisel – bodisi skozi delo, odnose, vključenost v skupnost bodisi kombinacijo naštetega.
Neposreden stik kot ključ za odpravljanje predsodkov in diskriminacije na področju duševnega zdravja
Stigma nastane, kadar je določena značilnost posameznika ali skupine ljudi v družbi razumljena negativno. Družba lahko osebe s to značilnostjo začne dojemati kot nezaželene ali drugačne, čemur pogosto sledi različno in tudi slabše obravnavanje stigmatizirane skupine. Številni posamezniki z izkušnjo duševnih stisk ali duševnih motenj stigmo in diskriminacijo doživljajo kot celo hujše od njihovega zdravstvenega stanja. Zaradi stigme je veliko oseb z duševnimi motnjami zaskrbljenih, ali bodo ob razkritju svojega stanja lahko dobile ali obdržale zaposlitev. Že zgolj zaradi duševne motnje je mnogim onemogočeno polno in enakopravno vključevanje v družbo. Takšno stanje ni sprejemljivo in se ne bi smelo nadaljevati
Zmanjševanje predsodkov in diskriminacije na področju duševnega zdravja lahko ljudem pomaga, da se v svojih skupnostih počutijo bolj sprejete in vključene ter bolj optimistične glede prihodnosti. Zmanjševanje stigme prinaša koristi posameznikom, družinam, družbi in tudi gospodarstvu. Spodbuja ljudi, da poiščejo pomoč in podporo na poti okrevanja, hkrati pa zmanjšuje socialno izključenost in osamljenost. Manj stigme lahko izboljša tudi dostop do zdravstvenih storitev za telesno zdravje ter prispeva k zmanjševanju prezgodnje umrljivosti.
Svetovna zdravstvena organizacija je v priročniku Mozaik za odpravo stigme in diskriminacije na področju duševnega zdravja izpostavila, da je neposreden stik s posameznikom, ki ima težave v duševnem zdravju, najmočnejše orodje pri odpravljanju predsodkov in stigme. Namreč prav osebne zgodbe in izkušnje predstavljajo močno orodje pri premagovanju ovir ter spodbujanju razumevanja do oseb s težavami v duševnem zdravju. Deljenje izkušenj, povezanih s stigmo, ali nudenje podpore posameznikom, ki se soočajo s stigmo, lahko vzbudi sočutje in pripomore k spremembi stališč ter prepričanj.
Vsebino pripravila: asist. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.
Vir: WHO Regional Office for Europe (2024). Mosaic toolkit to end stigma and discrimination. https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289061384.
