Novice

Domov » Aktualno » Novice » Mednarodni dan solidarnosti ob izgubi bližnjega zaradi samomora

Mednarodni dan solidarnosti ob izgubi bližnjega zaradi samomora

Mednarodni dan solidarnosti ob izgubi bližnjega zaradi samomora

Smrt bližnje osebe zaradi samomora je lahko za svojce izjemno boleča in travmatična izkušnja, še posebno če so bili samomoru priča. Takšna izguba lahko povzroči hudo stisko pri posameznih družinskih članih kot tudi pri drugih, ki so bili umrli osebi blizu. Žalujoči se lahko soočajo z različnimi občutki, kot so žalost, bolečina, osamljenost, sram, krivda in jeza. Pogosto se pojavljajo tudi vprašanja, zakaj se je oseba odločila za samomor in ali bi bilo mogoče to preprečiti, kar lahko občutke krivde in stisko še poglobi.

Ob mednarodnem dnevu solidarnosti z vsemi, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora – obeležujemo ga vsako tretjo soboto v novembru, letos 21. novembra – je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL) potekala gledališka predstava, ki so jo ustvarili dijaki, skozi katero so spregovorili o svojih stiskah, žalovanju, pritiskih iz okolice … Po predstavi pa so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o duševnem zdravju mladih, prepoznavanju stisk, ustrezni podpori ter možnostih, da se kot posamezniki in družba odzovemo pravočasno in odgovorno.

Gledališka predstava Če bi le vedeli, ki so jo ustvarili dijaki, skozi katero so spregovorili o svojih stiskah, žalovanju, pritiskih iz okolice …

Po predstavi pa so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o duševnem zdravju mladih, prepoznavanju stisk, ustrezni podpori ter možnostih, da se kot posamezniki in družba odzovemo pravočasno in odgovorno.

Če bi le vedeli …

Predstava Če bi le vedeli avtoric Lucije Arh in Nike Milunović (dijakinji SVŠGUGL) govori o “duševni stiski mladih, pritisku okolice, samopoškodovanju, žalovanju in o tem, kako težko je včasih povedati, da nisi v redu”. V središču zgodbe je 17-letna Lara, ki se po samomoru svoje prijateljice začne čustveno sesuvati. Navzven poskuša delovati normalno, v resnici pa jo razjedajo občutki krivde, izgube, tesnobe in osamljenosti.
Osrednje sporočilo predstave je, da pogosto ne opazimo, skozi kaj gredo ljudje okoli nas. Navzven lahko delujejo čisto v redu, ko pa se umaknejo v svoj prostor in se znajdejo sami s seboj, stiske pridejo na plan, oglasijo se notranji glasovi. Zato je tudi naslov predstave tak: če bi ljudje vedeli, bi se v marsikateri situaciji vedli drugače.

“V ŠOLI TE UČIJO ENAČBE,
NE PA KAKO PREPOZNAT PANIKO.”

“NA DELOVNEM MESTU MORAŠ BITI UČINKOVIT, NE PA ISKREN.”

“NA INTERNETU MORAŠ BITI SREČEN,
KER ČE NISI, SI BREME.”

V nekem obdobju sem prišla v stik z več osebami, pri katerih sem opazila nekaj skupnega – vsi so se soočali z izgubo prijatelja. Kmalu sem podobno izkušnjo doživela tudi sama. Začela sem se spraševati, ali bomo preprosto sprejeli, da danes prijatelja imaš, jutri pa ga morda ni več, in o tem molčali. Začutila sem, da moram nekaj narediti, odpreti to temo in spodbuditi pogovor o izgubi bližnje osebe, saj se o tem premalo govori. In tako se nama je z Niko porodila ideja za avtorsko predstavo. 
Lucija Arh
avtorica, dijakinja četrtega letnika umetniške gimnazije v Ljubljani, smer gledališče in film
Tweet
Predstava je izjemna. Ne le zaradi odlične igre in ustvarjalnosti naših dijakov, temveč predvsem zaradi poguma, s katerim so spregovorili o stvareh, o katerih je pogosto najteže govoriti.
O stiskah, ki jih ne opazimo. O pričakovanjih, ki postanejo pretežka. O bolečini, ki ostane skrita za nasmehom. In o tem, kako težko je včasih preprosto reči: »Nisem v redu.«
In morda je prav to najpomembnejše sporočilo današnje predstave: da nihče ne bi smel imeti občutka, da mora svojo stisko nositi sam.
Petra Vignjevič Kovjanić
Ravnateljica SVŠGUGL
Tweet
Predstava odpira pomembna vprašanja o samomoru: od večplastnosti stisk in dejavnikov tveganja, razdvojenosti in vpliva na celotno družino do prepoznavanja stiske, ustreznega odzivanja in iskanja strokovne pomoči. Spodbuja razmislek o mitih o samomoru in žalovanju ter opozarja, da ne moremo vedeti, kaj doživlja drugi, če ga ne vprašamo.
doc. dr. Saška Roškar
raziskovalka na področju preprečevanja samomora, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Program MIRA
Tweet

Da bomo vedeli …

Po predstavi se je Rajka V. Pupovac s strokovnjaki z različnih področij pogovarjala o duševnem zdravju mladih, prepoznavanju stisk, ustrezni podpori ter možnostih, da se kot posamezniki in družba odzovemo pravočasno in odgovorno. V pogovoru so sodelovali prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, Center za mentalno zdravje, prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in supervizorka, strokovnjakinja na področju obravnave žalujočih v Sloveniji iz Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, Centra za psihološko svetovanje Posvet, doc. dr. Saška Roškar, raziskovalka na področju preprečevanja samomora z NIJZ, Program MIRA, in Patrik Senica, strokovni sodelavec v programu To sem jaz z Območne enote NIJZ Celje.

Predstava pokaže različne vidike doživljanja. Odpira ogromno tem in je dober temelj za pogovor o vlogi družine. Družina je del rešitve, ne del problema.
Pri samomoru se vedno sprašujemo, koliko smo sodelovali pri tem … če bi le vedeli. Odličen naslov predstave. Vedno se sprašujemo, kolikšen je naš delež. Pomagati se da, če spregovorimo. Predstava odlično pokaže, da vsak nekaj obžaluje. Pa vsak bi naredil drugače, ko se zave, kaj je šlo narobe.
prof. dr. Onja Tekavčič Grad
Tweet
Kadar opazimo neke znake, je na nas, da pristopimo in ponudimo pomoč. Tisti, ki je v stiski, morda ne more spregovoriti – zaradi stigme, ker ga je strah. Pomembno je, da sprememb, ki jih opazimo pri bližnjih, ne ignoriramo, ampak začnemo pogovor.
doc. dr. Saška Roškar
Tweet
Razumeti moramo družinske člane, da jim lahko pomagamo. Mladostnik čuti, kaj bo sprožil v svojih bližnjih, zato se težko odpre … v tistem stanju ne more imeti še tega nad sabo.
prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac
Tweet
Stiske so del življenja, del odraščanja. Eden od razlogov, da mladostnik razvije motnjo, je pomanjkanje psihosocialnih veščin. Pomembno je, da se razvijejo in krepijo že v otroštvu, mladostništvu.
Vedno gre za interakcije med tistim, ki pomaga, in tistim, ki išče pomoč.
prof. dr. Onja Tekavčič Grad
Tweet

Posnetek pogovora si lahko ogledate na tej povezavi.

Poiskati pomoč ni znak šibkosti, temveč korak k spremembi

Viri pomoči:

  • Izbrani osebni zdravnik/dežurni zdravnik
  • Psihiater/urgentne psihiatrične ambulante v psihiatričnih bolnišnicah/Center za mentalno zdravje
  • Reševalna služba 112
  • Klic v duševni stiski (01 520 99 00; vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123; 24 ur/ dan, vsak dan; klic je brezplačen)
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (vsak dan, vse dni v letu)
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
  • Mladinska spletna svetovalnica #tosemjaz www.tosemjaz.net
  • Živ? Živ! zivziv.si
  • Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate:
    Za prvi obisk centra (v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Mozirju, Velenju, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu ali na Jesenicah) lahko pokličete na telefonsko številko 031 704 707, se oglasite osebno na Tržaški 132 (2. nadstropje, soba 224) v Ljubljani v ponedeljek in četrtek od 14. do 18. ure, v torek, sredo in petek od 9. do 13. ure ali pa pišete na info@posvet.org.

 

Scroll to Top

Osebni zdravnik

Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Centri za duševno zdravje odraslih

V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.

Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.

Službe, ki obravnavajo nujna in krizna stanja

Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.

Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:

  • Ljubljana:
    • Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro), Njegoševa 4 01/475 06 85
    • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času), Zaloška 29 01/5874 900
  • Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne), Ob železnici 30 02/321 11 33
  • Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta, (vsak dan 24 ur, od 8. do 8.ure), Celjska cesta 37 03/780 01 00
  • Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10.00 do 15.00 ure, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož 02/741 51 00

Dežurna pedopsihiatrična služba na varovanem oddelku za otroke in mladostnike

V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.

Podporne ambulante regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Pomoč lahko poiščemo v podpornih ambulantah regionalnega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov – za urgentne napotitve:
  • Ljubljana:
    • Za otroke do 15. leta na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, Bohoričeva ulica 20, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30, tel.št.: 01/522 37 00
    • Za mladostnike do 19. leta na Univerzitetni psihiatrični kliniki, Grablovičeva 44a, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; telefon: 01/587 49 55
  • Maribor: za otroke in mladostnike na Kliniki za pediatrijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, ob delovnih dneh od 8.00 do 14.30; 02/321 10 00

Osebni pediater

Osebni pediatri se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.

Študentske psihološke svetovalnice

Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.

Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:

Center za psihološko svetovanje Posvet

Center za psihološko svetovanje Posvet nudi brezplačno psihološko svetovanje na različnih lokacijah po Sloveniji, tako za odrasle kot za mladostnike:
  • Lokacije svetovalnic za odrasle:
    • Ljubljana, Kranj, Postojna, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Murska Sobota, Sevnica, Portorož, Idrija, Maribor, Zagorje ob Savi, Nove mesto, Tolmin, Ilirska Bistrica, Jesenice: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje, Laško, Mozirje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
  • Lokacije svetovalnic za mladostnike od 14 do 18 let:
    • Ljubljana, Portorož: naročanje na telefonski številki: 031 704 707, vsak delovni dan med 8. in 16.uro
    • Celje: naročanje na telefonski številki: 031 778 772, ponedeljek-četrtek 10.00-18.00h, petek 8.00-15.00
Več o Posvetu si lahko preberete na njihovi spletni strani www.posvet.org ali pa jih kontaktirate preko elektronske pošte: info@posvet.org

Telefonsko svetovanje

V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:

  • Brezplačni SOS telefon, 24ur/dan: 080 11 55.
  • SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).

Socialno-varstveni programi

Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:

  • Programi medvrstniške podpore, kjer lahko najdemo podporo pri osebah z izkušnjami v težavah z duševnim zdravjem, ki so podobne našim;
  • Programi za okrevanje, ki vključujejo poklicno rehabilitacijo, usposabljanja za različna dela ter podporno zaposlovanje;
  • Bivanje s podporo, ki je namenjeno osebam, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju
  • Programi za podporo pri vsakodnevnem življenju

Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.

V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:

Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.

Spletno svetovanje in informiranje

Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.

Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.

Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:

Samoplačniška obravnava pri zasebnih izvajalcih

Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.

Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.

Centri za duševno zdravje odraslih (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.

V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.

Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za krepitev zdravja / Zdravstvenovzgojni centri

Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Tehnike sproščanja
  • Spoprijemanje s stresom
  • Zdravi odnosi
  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.

Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.

Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (tudi brez napotnice)

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.

V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.

Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.

Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.

Psihiatrična ambulanta

Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).

Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.

Team v ambulanti družinske medicine (osebni zdravnik)

Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:

  • Psihološki ali klinično psihološki pregled
  • Specialistični pregled (pedopsihiatrični pregled, neuropsihološki pregled)
  • Psihiatrični pregled*

Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.

Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:

  • Center za duševno zdravje odraslih (pričetek obravnave po 18. letu)
  • Psihiatrični pregled*
  • Preventivni program (npr. center za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojni center)

Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:

  • Podpora pri spoprijemanju s tesnobo
  • Podpora pri spoprijemanju z depresijo

*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.

Telefonsko svetovanje

Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Spletni viri pomoči

Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:

Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:

Skip to content