Delovni terapevt
Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki pomaga ljudem z duševno motnjo, razvojnimi težavami ali telesno nezmožnostjo zaradi bolezni, poškodbe, starosti ali okvare. S svojimi pristopi jih spodbuja pri tem, da postanejo neodvisni in opolnomočeni člani družbe ter kljub svojim oviram živijo polno življenje. Osredotoča se na izboljšanje splošne kakovosti posameznikovega življenja na različnih področjih – delovanje v vsakodnevnem življenju, opravljanje obveznosti, skrb zase, izobraževanje in ohranjanje telesnega ter duševnega zdravja. Ukvarja se z ljudmi različnih težav (npr. anksioznost, depresivnost, shizofrenija, kronična bolečina, multipla skleroza, rehabilitacija po kapi) in vseh starosti (od novorojenčkov do starejših oseb).

Delovni terapevt deluje na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Njegova izobraževalna pot vključuje 3-letno univerzitetno izobraževanje na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani – program Delovna terapija. Po opravljeni izobrazbi je zaposlen v zdravstvenih ustanovah (bolnišnice, klinike ali inštituti), zdraviliščih, domovih za starejše občane, centrih za duševno zdravje, razvojnih ambulantah ali pa deluje kot samostojni podjetnik.
Pri svojem delu se vseskozi prilagaja potrebam edinstvenega posameznika, da bi mu lahko omogočil postopni prehod k čim večji neodvisnosti in samostojnosti znotraj posameznikovih zmožnosti. Delovni terapevt izhaja iz tega, da ima vsaka oseba v družbi možnost odgovarjanja zase (glede na stopnjo razvoja in prištevnost), skrbi za boljše počutje in izvajanje smiselnih dejavnosti. V praksi to pomeni, da delovni terapevt skupaj z osebo ali njenimi skrbniki raziskuje in načrtuje smiselne dejavnosti (tako prijetne aktivnosti kot izzive), odpravlja ovire (prostorska organizacija, ovirana mobilnost, družbeni predsodki), postavlja cilje in nudi podporo pri doseganju le-teh. Ljudem predstavi različne pripomočke (npr. invalidski voziček, proteza, stolček za otroke z motnjami v razvoju, terapevtski valj ali gibalna deska) in jim pomaga pri prilagajanju nanje, da bi jih znali varno in učinkovito uporabljati. Ljudem lahko pomaga tudi pri določanju strukture dneva (npr. potek dneva po odpustu iz dolgotrajne bolnišnične obravnave).