Obeležitev Svetovnega dne duševnega zdravja smo na Gorenjskem v oktobru 2024 usmerili v ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti skrbi za duševno zdravje. Organizirali smo vrsto dogodkov, ki so naslavljali različne vidike duševnega zdravja, da bi povečali razumevanje in zmanjšali stigmo, ki je povezana z duševnimi stiskami in spodbudili posameznike k aktivnemu iskanju pomoči, ko jo […]
V Podravju smo 24. oktobra 2024 organizirali spletno strokovno srečanje z naslovom “Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja”, kjer smo posebno pozornost namenili različnim oblikam zasvojenosti. Spregovorili smo o alkoholu, prepovedanih drogah in prekomerni rabi digitalne tehnologije ter spoznali njihov vpliv na naše duševno zdravje, medosebne odnose in širše družbene razmere. Približno 200 strokovnih delavcev iz šolstva,
Duševno zdravje je področje, ki je bilo dolgo zapostavljeno in o katerem se ni veliko govorilo. Za duševno zdravje so pomembni različni dejavniki na ravni posameznika, skupnosti in okolja, ki ga krepijo in varujejo ali ogrožajo. Ti dejavniki so bistveni sestavni del različnih sistemskih ureditev, družbeno kulturnih usmeritev in politik, kot so ekonomska ureditev, socialna
Obstoječa, pričakovana in možna skrb za duševno zdravje v šolah Read More »
Z dogodkom “Prvi kilometer” so se na mestnem trgu v Vipavi pričele aktivnosti v okviru že tretjega regijskega Festivala duševnega zdravja na Goriškem. Da je gibanje za dobro duševno zdravje neobhodno, so pokazali tudi predstavniki vseh treh soorganizatorjev vipavskega dogodka, ki so složno “zapedalirali” v prvi kilometer in s to simbolno gesto otvorili Festival. Otvoritveno
10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki je namenjen ozaveščanju in spodbujanju ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja po vsem svetu. Vsako leto se ob obeležitvi izpostavi ena od tem, ki zadeva duševno zdravje ljudi in letošnja se navezuje na spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu. V okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, ki
Obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja 2024 v Laškem Read More »
Oktober ni samo mesec, v katerem obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja (10. oktober), ampak je tudi mesec, ko se proti Ljubljani vsako leto odpravi na tisoče študentov iz vse Slovenije. Med njimi tudi mnogo brucev. Študentsko življenje prinaša veliko novih izzivov, ki občutno vplivajo na duševno zdravje. Zato smo na Območni enoti Ljubljana združili sile
Da zdravje ni le stvar zdravstva razumemo že lep čas in tudi v praksi postaja medsektorsko povezovanje vedno tesnejše in pomembnejše. Mladi so v sodobnem času prepoznani kot ranljiva skupina. Družbene neenakosti, globalne negotovosti in razvojne specifike terjajo svoj davek tudi na njihovem duševnem zdravju, mreža pomoči pa še vedno ne zmore v zadostni meri
Filmska umetnost v skrbi za duševno zdravje ljudi Read More »
“Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu” je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu. Program MIRA, Nacionalni program duševnega zdravja, ki ga upravlja Nacionalni inštitut
Strokovno srečanje “Čas za ukrepanje glede demence, čas za ukrepanje glede Alzheimerjeve bolezni” je 30. septembra 2024 potekalo v organizaciji Društva Spominčica Maribor, katerega predsednica je Jožica Gamse. Na njem je doc.dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med., vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje starejših, ki deluje v okviru Programa Mira na Nacionalnem inštitutu za javno
Čas za ukrepanje glede demence, čas za ukrepanje glede Alzheimerjeve bolezni Read More »
19. in 20. septembra 2024 je v Portorožu potekala 7. znanstvena in strokovna konferenca v organizaciji Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na njej je doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr..med., vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje starejših, ki deluje v okviru Programa Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, sodelovala s prispevkom
Duševno zdravje odraslih na trgu dela in starejših odraslih Read More »
Osebni zdravniki se kot »vratarji« v zdravstveni sistem srečujejo z najrazličnejšimi nujnimi situacijami in obstaja velika verjetnost, da je pred nami že pomagal drugi osebi, ki se je znašla v podobni hudi stiski. V tovrstnih primerih imajo osebni zdravniki pripravljen protokol, ki omogoči, da nam nudi najučinkovitejšo pomoč oziroma, da nam omogoči dostop do potrebnih strokovnjakov.
V kolikor se soočamo z hudo duševno stisko ali nasiljem, se lahko po pomoč obrnemo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Lokacije najdete na spletni povezavi.
Multidisciplinarne ekipe strokovnjakov duševnega zdravja se pogosto srečujejo z nujnimi primeri in so tudi posebej usposobljene kako najbolj učinkovito nasloviti nastale nujne situacije.
Nujna in krizna stanja obravnavajo nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice. Nujna medicinska pomoč je na voljo v vsakem zdravstvenem domu in bolnišnici.
Psihiatrične bolnišnice, ki nudijo pomoč v nujnih in kriznih stanjih pa so na naslednjih lokacijah:
V kolikor nastopi huda duševna stiska ali se soočimo z nasiljem izven delovnega časa, se vedno lahko obrnemo tudi na dežurno pedopsihiatrično službo na varovanem oddelku za otroke in mladostnike Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, Grablovičeva 44a, 01/5874 955.
Slovenske univerze svojim študentom in zaposlenim nudijo psihološke svetovalnice. Te so namenjene vsem študentom, ki se soočajo s težkimi situacijami (na področju študija, medosebnih odnosov, itd.), potrebujejo pogovor ali nasvet kako naprej.
Več o psiholoških svetovalnici na svoji univerzi si preberi na naslednji povezavi:
V primeru duševne stiske lahko hitro in brezplačno dostopamo tudi do telefonske pomoči:
Na voljo je tudi telefonsko svetovanje, ki je posebej usposobljeno za žrtve nasilja v sklopu Društva SOS:
Nevladne organizacije (v nadaljevanju NVO) izvajajo številne socialno-varstvene programe na področju duševnega zdravja, in sicer:
Ker programi NVO na področju duševnega zdravja zajemajo tako široko paleto aktivnosti, so namenjeni tako osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, kot tudi osebam, ki so se prvič srečale z duševnimi stiskami in iščejo podporo vrstnikov s podobnimi izkušnjami.
V Sloveniji na področju duševnega zdravja deluje več različnih NVO in sicer:
Kontakte vseh teh društev najdete na naši spletni strani pod Seznam virov pomoči v podpoglavju Seznam socialnovarstvenih programov na področju duševnega zdravja.
Do svetovanja in informacij s strani strokovnjakov duševnega zdravja lahko dostopamo tudi na spletu. Vprašanja lahko zastavimo tudi anonimno, prav tako lahko opredelimo ali želimo, da je naše vprašanje ter odgovor strokovnjaka objavljen na spletni svetovalnici ali želimo, da nam odgovorijo zasebno.
Spletno svetovanje je namenjeno je predvsem nudenju nasvetov v primeru blažjih duševnih stisk, spodbujanju krepitve duševnega zdravja ter usmeritvi k strokovnemu viru pomoči v primeru bolj izraženih duševnih stisk ali nujnih primerih.
Različne spletne platforme za svetovanje in informiranje najdete na naslednji povezavi:
Po pomoč se lahko obrnemo tudi k strokovnjakom duševnega zdravja, ki imajo zasebno prakso. To so tako psihiatri, klinični psihologi, psihologi, kot tudi svetovalci in psihoterapevti. Obravnava pri zasebnih strokovnjakih duševnega zdravja je samoplačniška. Na primer, povprečna cena 50 minutne psihoterapije se giblje med 45 do 60 EUR.
Ker v Sloveniji še vedno ni urejene zakonodaje o psihoterapiji in psihološki dejavnosti, je pomembno, da smo pri izbiri zasebnega strokovnjaka previdni. Pri izbiri ustreznega in kakovostnega strokovnjaka nam lahko svetuje tudi strokovnjak duševnega zdravja, ki je zaposlen v javnem zdravstvu (npr. v Centru za duševno zdravje za odrasle, psihiatrični bolnišnici) ali osebni zdravnik.
Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO) delujejo v zdravstvenih domovih in so namenjeni vsem starejšim od 18 let, ki se srečujejo z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Za pogovor s strokovnjaki v CDZO se lahko odločimo po lastni presoji, saj za vstop ni potrebna napotnica.
V CDZO deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika psihiatra, psihologa, specialista klinične psihologije, socialnega delavca, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nam nudijo celostno obravnavo naših duševnih stisk – vsak na svojem področju, ter skupaj z nami oblikujejo naš načrt zdravljenja.
Po potrebi nas CDZO napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več od CDZO si lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za krepitev zdravja (v nadaljevanju: CKZ) in Zdravstvenovzogojni centri (v nadaljevanju: ZVC), ki se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, brezplačno (v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja) nudijo različne delavnice za krepitev duševnega zdravja in sicer:
Nudijo nam tudi pogovorne ure, kjer se lahko na individualni ravni z različnimi strokovnjaki posvetujemo kako okrepiti naše duševno zdravje.
Prvih treh delavnic se lahko udeležimo tako, da kontaktiramo enega izmed centrov ter se dogovorimo za obisk delavnic ali individualni posvet.
Na delavnici namenjeni podpori ob spoprijemanju s tesnobo in depresijo nas lahko napotijo tudi osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra, psihiater, psiholog ali drug specialist, ki dela v zdravstveni dejavnosti. Lokacije ZVC in CKZ lahko najdemo na naslednji povezavi.
Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) delujejo v zdravstvenih domovih. Namenjeni so otrokom, mladostnikom do 19. leta in njihovim staršem, ki potrebujejo pomoč ali podporo pri reševanju duševnih stisk ali pri krepitvi duševnega zdravja. V CDZOM lahko otroka ali starše usmeri osebni zdravnik ali razvojni pediater, obiščete jo lahko tudi brez napotnice.
V CDZOM deluje multidisciplinarna ekipa, ki vključuje zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, psihologa, specialista klinične psihologije, (kliničnega) logopeda, socialnega delavca, specialnega pedagoga, delovnega terapevta in diplomirano medicinsko sestro/zdravstvenika. Ti nudijo otroku ali mladostniku celostno obravnavo njihovih duševnih stisk ter pripravijo načrt zdravljenja.
Po potrebi CDZOM otroka ali mladostnika napoti na specialistični pregled ali usmeri na preventivne programe.
Več o CDZOM si lahko preberemo na naslednji povezavi.
Zdravnik specialist psihiater ugotovi in določi s katero obliko duševne motnje se soočamo (postavi diagnozo). Skupaj z nami pripravi načrt zdravljenja in tudi spremlja potek našega okrevanja. Po potrebi uvede zdravila in poskrbi, da ob tem prejmemo tudi psihoterapijo in izobraževanja na področju duševnega zdravja (psihoedukacija).
Za pregled pri zdravniku psihiatru se lahko odločimo po lastni presoji – torej brez napotnice. Prav tako pa nas na pregled lahko usmeri tudi osebni zdravnik z izdajo napotnice.
Pri iskanju primernega vira pomoči se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Ta nas bo na podlagi pogovora in ocene naših stisk usmeril naprej k primernemu strokovnjaku. Lahko nam izda napotnico za:
Za specialistični pregled osebni zdravnik izda napotnico, ko oceni, da za opredelitev naše duševne motnje ali učinkovitejše zdravljenje potrebujemo strokovnjaka z bolj poglobljenimi znanji na določenem področju.
Osebni zdravnik nas lahko tudi brez napotnice usmeri na:
Z napotnim dokumentom (ni enako kot napotnica) vas lahko usmeri tudi v Center za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojni center na delavnico za krepitev duševnega zdravja in sicer:
*Opomba: Zaradi boljšega spremljanja nekateri želijo, da so k njim na pregled napoteni s strani osebnega zdravnika, vendar ne vsi.
Če nismo prepričani, katera oblika pomoči bi bila najbolj primerna za nas, kje poiskati pomoč ali kako dostopati do pomoči, se lahko posvetujemo tudi preko telefona z različnimi svetovalci:
Ko nismo prepričani katera oblika pomoči, je najbolj primerna za nas ali sploh kje začeti iskati pomoč, si lahko pomagamo z različnimi spletnimi stranmi, ki imajo nabor različnih virov pomoči:
Prav tako lahko za usmeritev povprašamo strokovnjake duševnega zdravja, ki svetujejo v spletnih svetovalnicah:
